Intervju z ljubezenskim parom slovenske plesne scene. Jakob Kapus je nekdanji plesalec in pevec, že nekaj časa pa aktiven na področju fitnesa in zdravega življenja skozi gibanje in prehrano, hkrati pa dela tudi na področju razvoja blagovnih znamk in snovanju marketinških vsebin. Ana je naša sodelavka, študentka … in nekdanja aktivna tekmovalka v standardnih in latinskoameriških plesih.
Draga Ana, dragi Jakob, pozdravljen nov par na plesni sceni. No, malo se ‘hecam’, novi par sta, oba pa sta nekako zapustila aktivno plesno sceno. Jakob, ti že kar pred časom, Ana, ti pa si nam v enem od prejšnjih člankov že pojasnila, kako je bilo s tvojo odločitvijo. Ja, zdaj pa povejta, kako in kje sta se našla in koliko časa že traja vajina ljubezenska zveza, saj predvidevam, da se poznata že od prej?
Jakob: Težko bi rekel, da se že dolgo poznava, primernejši opis bi verjetno bil, da sva vedela, da eden ali drugi obstaja (smeh). Intenzivneje pa sva se začela spoznavati, ko se je Ana ob koncu zime pridružila šoli Joge Neizmerne Sreče in Zdravja, ki sem jo sam obiskoval že nekaj mesecev. Ana je takrat ravno končala s tekmovalno kariero in je imela nekoliko več časa, jaz pa sem zelo pogrešal ples in sem jo prosil, če bi kdaj šla plesat z mano …
Ana: Ja, tako kot je rekel Jakob – vedela sva eden za drugega, ampak nikoli prej se nisva zares družila. Mislim, da sva se prej dolgo časa gibala v čisto različnih krogih ljudi in sva morala nekatere stvari najprej pustiti za sabo, da je nastal novi prostor in sta se najini poti lahko srečali.
Na fotografijah na družbenem omrežju FB sta zelo, zelo zaljubljena. Kaj čutita drug do drugega v tem obdobju zaljubljenosti?
Ana: Čutim varnost in pomirjenost. Zdi se mi, kot da sva z Jakobom skupaj že nekaj let, pa je minilo samo nekaj mesecev. Čutim, da me prvič nekdo zares želi spoznati v vseh pogledih in da sem z njim lahko sproščena, taka, kot sem v svojem bistvu.
Jakob: Težko opišem z besedami, saj na ta način čutim prvič. Zdi se mi, da če želim stlačiti občutke v besede, da izgubijo svojo globino in pravi pomen. Pravzaprav se mi prvič zdi, da so besede nekako neprimerne in prazne v primerjavi s tem, kar čutim. Vse skupaj je drugače od tipične zaljubljenosti, ki sem jo poznal do zdaj in za katero sem se takoj zavedal, da enkrat mine. Tokrat me minljivost prav nič ne skrbi (smeh).
Jakob, kaj ti je všeč pri Ani?
Jakob: Prvič, ko sva se objela po uri joge, takrat se mi ni še niti najmanj sanjalo, da se nama lahko to zgodi, me je prevzel občutek, kot da sem prišel domov. Pa ne v stanovanje (smeh), ampak da sem prišel nekam, kamor sem od vedno spadal in pripadal. Zato kadar me kdo vpraša, od kje je moje dekle, rečem, da je iz Nebes, živi pa v Ljubljani (smeh). Všeč mi je njena ženstvenost in nežnost, način, kako se zna predati, tako meni kot stvarem, ki so ji všeč in jo zanimajo …
Ana, enako vprašanje postavljam tebi. Kaj je na Jakobu privlačnega?
Ana: Pri Jakobu mi je všeč njegova odločnost, da sledi direkciji, ki si jo je zadal, in da vsak dan dela na sebi. Kljub temu pa zna biti nežen in vedno mi drži prostor, v katerem se počutim varno in se lahko izrazim. Ima nek občutek za estetiko, podrobnosti, in všeč mi je, da ima bolj poglobljen pogled na svet, da nikoli ni površinski. No pa tudi to, da je tako visok in da noro dobro kuha – tako me je tudi dobil, da mi je skuhal večerjo (smeh).
Ana, v enem od svojih člankov si razmišljala tudi o ljubezenskih zvezah med plesalci, tistih, ki jih najbolj poznaš, torej v športnem plesu. Ali meniš, da bi bilo kaj drugače v odnosu do Jakoba, če bi ti še vedno intenzivno tekmovala?
Ana: Če pogledam nazaj, se mi zdi, da sem prej, ko sem še tekmovala, delovala veliko bolj nemirno in v stresu. Ja, to bi se gotovo poznalo v odnosu, ker bi imel Jakob malo več dela z mano (smeh). Kot aktivna tekmovalka si nikoli sploh nisem vzela časa za nek bolj poglobljen zasebni odnos, zato tudi nikoli prej nisem bila v bolj resni daljši zvezi. Preprosto se mi je takrat zdelo, da bi bilo vse skupaj preveč komplicirano in bi mi vzelo preveč energije. Čutim, da sva oba z Jakobom zdaj popolnoma druga človeka, kot sva bila lani ob tem času, zato, ja, odnos takrat bi verjetno bil drugačen. Kar pa ne pomeni, da bi bil boljši ali slabši, samo verjetno na malo nižji vibraciji, kot je zdaj.
Jakob, bi bil ljubosumen oz. drugačen, če bi Ana še vedno profesionalno plesala?
Jakob: Če je moški ljubosumen na stvari, ki žensko osrečujejo in veselijo, potem ima zelo, zelo veliko težavo. Sicer me čisto nič ne moti, da je končala s tekmovalno kariero, ker ima tako več časa za naju (smeh), če pa bi še vedno tekmovala, bi zanjo in njenega plesalca navijal iz prve vrste.
No, saj ljubosumnost bi lahko bila tudi z Anine strani, saj te kot trenerja vodenih vadb in fitnesa obkrožajo ‘fit’ ženske, kajne. Kako ‘krotiti ljubosumnost, kako biti pripaden drug drugemu ne glede na to, kaj počneš in kako počneš profesionalno?
Jakob: Če je odnos postavljen na zdravih temeljih, kjer si partnerja ne lastita drug drugega, se spodbujata pri tem, ko iščeta načine, kako biti boljša človeka, tako drug do drugega kot do sveta na splošno in jima je pomembno to, da se oba in njun odnos razvija v pozitivno smer, potem se mi zdi, da ljubosumnost nima kaj veliko prostora v odnosu. Z interakcijo z drugimi ljudmi najlažje odkrivamo nove svetove in dimenzije samih sebe. Ne predstavljam si, da bi se zaradi ljubosumnosti pri tem omejevala. Ana?
Ana: Ljubosumnost se pojavi, vsak jo je že kdaj začutil. Ampak mislim, da sploh ni tako pomembno, od kod pride in zakaj pride itd. Pomembno je samo, da te občutke drug drugemu izraziva, se o njih pogovarjava brez sodbe in potem počasi kar izginejo in nadomesti jih močnejše zaupanje. Zdaj čutim, da mi je prav lepo videti Jakoba v interakciji z drugimi ženskami, ker ima do njih vedno zares lep odnos. To me pomirja, ker vidim, da vedno začuti, kako na nevsiljiv način pristopiti do njih in jim drži varen prostor, in zato vem, da ga bo vedno držal tudi meni. Mislim, da se glede druženja z drugimi ljudmi na splošno oba počutiva zelo svobodno.
In kje bosta preživela poletje in kakšni so načrti za jesen?
Ana & Jakob: Ravnokar odhajava nekam, kjer je veliko slane vode, potem pa naju čaka še kakšen potep po Sloveniji. Načrti za jesen? Do tja naju čaka še kar nekaj, upava, da čudovitih trenutkov in novih izkušenj. Korak za korakom naprej.
Hvala za vajino iskrenost in vse dobro želim!
