Ali gre folklora v pozabo? Nikakor! Spoznajte folklorno skupino Bistra!

FS Bistra (foto: osebni arhiv FS Bistra)

Zelo malo je govora o folklori in premalo ljudi pozna te in preostale ljudske običaje, kar je žalostno, saj prav folklorne skupine poustvarjajo in na novo oživljajo stare ljudske plese ter s tem skrbijo za ohranjanje kulturne dediščine. Prav tako pa gledalca skozi ples poučujejo, saj ga popeljejo v preteklost in mu dajo teme za razmišljanje o prihodnosti.

Kljub temu da je o folklori občutno premalo govora in imamo občutek, da že skoraj izginja, folklorna skupina Bistra s svojo bogato in izjemno zgodovino ter svetlo prihodnostjo temu več kot odlično botruje, saj so tako doma kot v tujini dejavni kot še nikoli.

Folklorna skupina Bistra

Začetki FS Bistra segajo daleč nazaj v leto 1978, ko je Andrej Verbič zbral mlade plesalce, željne obujanja starih slovenskih običajev in plesov. In tako je pod njegovim vodstvom leta 1979 na Kosovem pet parov borovniških osnovnošolcev zastopalo Slovenijo na večdnevnem kampu jugoslovanske mladine. Pravijo, da je vsak začetek težak, a kjer so volja, želja, pozitivna energija in odločnost vodje, to žanje uspehe, in FS Bistra je živi dokaz temu. Ker je bilo denarja premalo, si niso mogli kupiti niti blaga, a so s pomočjo babic, tet in preostalih pomočnikov ter pomočnic narodne noše izdelali kar sami. FS Bistra ima bogat repertoar, saj zajema plese pokrajin: Gorenjske, Dolenjske, Bele krajine, Poljanske, Prekmurja in Notranjske.

FS Bistra je delovala dolgih 18 let, v katerih so bilo zelo dejavni, saj so poleg tradicionalnega vsakoletnega celovečernega nastopa v sodelovanju z ljudskimi godci iz svoje okolice in drugih folklornih skupin, za katero so nosili celo eno vodilnih vlog kulturnega življenja v Borovnici, saj so delovali tudi pod okriljem Zveze kulturnih organizacij Vrhnike, sodelovali na raznih slovesnostih in prireditvah, se udeleževali srečanj folklornih skupin v Mokronogu in Artičah, sodelovali na Slovenski podoknici, se udeleževali kmečkih ‘ohceti’ v Ljubljani, gostovali po Sloveniji in v zamejstvu, pripravljali pustovanja ter novoletna praznovanja. Skupina je združevala člane delavske, študentske in šolske mladine, in v njihovih prvih desetih letih delovanja je plesalo preko več kot 300 plesalcev vseh starosti in zabeležili so več kot izjemnih 150 nastopov.

Polona in Andrej Verbič

Zaledje FS Bistra sta bili dve osnovnošolski folklorni sekciji, ki ju je prav tako vodil sam Andrej Verbič, vendar vse to ne bi bilo mogoče brez podpore njegove žene Polone, učiteljice borovniške osnovne šole. Vsekakor njihovi prispevki k ohranjanju plesne kulturne dediščine nikakor niso zanemarljivi, tako kot niso zanemarljiva vsa stkana prijateljska in ljubezni v dobi njihovega odraščanja. Nekatera so proslavili tudi na porokah svojih plesalcev. Za svoja delovanje so kot skupina in kot posamezniki prejeli občinska in republiška priznanja, a ker življenje pelje svojo pot, so se tako tudi njihove poti razšle. Ustvarili so si družine, gradili hiše in tako je bilo časa za folklorno skupino vse manj in manj. To je pripeljalo do prenehanja delovanja za kar celih 19 let. A zgodilo se je leto 2015 in povabilo k sodelovanju na prireditvi ob 60-letnici delovanja Zveze kulturnih organizacij Vrhnike jih je po odzivu večine plesalcev znova pripeljalo skupaj. Takrat so tudi spoznali, da njihova zgodba še nikakor ni končana, saj je nastop uspel več kot odlično, ogrel je dlani gledalcev, srca plesalcev in spoznali so, da želja po plesu ter druženju nikoli ni izzvenela.

Skupino je po ponovnem zagonu kot umetniški vodja vodila Liljana Kogovšek, zadnja leta je to Tanja Drašler, ki je prav tako strokovna spremljevalka srečanj odraslih folklornih skupin na JSKD (Javni Sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti) in članica pevske zasedbe Katice. Zato so leta 2016 znova začeli z vajami in junija istega leta organizirali nastop, na katerem so počastili 70-letnico svojega ustanovitelja in prvega učitelja Andreja Verbiča, ki je krmilo vodenja sicer predal mlajšim mentorjem, a je sam še vedno aktiven plesalec ter s svojim izjemnim znanjem in izvirnimi idejami aktivno sodeluje pri vseh projektih skupine. V letih 2017 in 2018 so nastopali po Sloveniji kot tudi sosednji Hrvaški. Ko so leta 2018 z dvodnevno prireditvijo počastili 40-letnico začetka delovanja organizirane folklorne dejavnosti v Borovnici, na kateri je bilo več kot 150 nastopajočih in do zadnjega kotička napolnjena dvorana, jim je bilo jasno, da se mora njihovo delo nadaljevati in širiti.

Novembra leta 2019 so v sklopu projekta Bliža se železna cesta na ogled postavili zgodbo mladega dekleta, ki se odpravi iskat vznemirjenje, srečo, morda ljubezen in se na koncu vrne v rodno Borovnico. In večer z naslovom Na snidenje, ki ponudi razmišljanje o življenju nas samih. Leta 2019 so se uvrstili na regijsko tekmovanje, se istega leta udeležili festivala Slovenija na Ohridu in konec leta v Kamniku na prireditvi Ples in glasba izpod kamniških planin: Od Ribnice do Kamnika. V času epidemije so se družili prek spleta, skupaj gledali plese in se jih učili doma sami, in takoj ko je le bilo mogoče in dovoljeno, so se znova zbrali in seveda ob upoštevanju vseh ukrepov vadili skupaj.

Leta 2021 so pripravili likovni natečaj z naslovom Potica, leta 2022 so zaplesali Slovencem v Vrbi na Koroškem, organizirali prvi mednarodni festival folklore v Borovnici v sklopu prireditve Dan borovnic, ki se ga je udeležilo osem skupin iz Slovenije in sosednje Hrvaške. Septembra istega leta so se udeležili festivala Slovenije v Slavoniji in decembra pod pokroviteljstvom občine Borovnica priredili novoletni koncert s pevsko skupino Katice (pevke ljudske glasbe) ter glasbeno skupino Septima iz Ormoža. Poleg vsega tega in ostalih nastopov prav tako uspešno sodelujejo s podjetjem Židana marela pri projektu Slovenski večeri, kjer tujim turistom predstavljajo slovenske ljudske plese, oblačila in običaje.
Ker so zelo dejavni in ker vse to počnejo z ljubeznijo, imajo za letošnje leto v načrtu štiri velike projekte: izdelava nove kostumske podobe, ki je povezana z velikimi finančnimi sredstvi, drugi mednarodni festival folklore v Borovnici 2023 in celovečerni nastop v Borovnici v mesecu oktobru, gostovanje v Egiptu (Kairo in Aleksandrija) na povabilo egiptovsko-slovenskega društva Snežinka, kar je seveda tudi povezano z velikimi finančnimi sredstvi in želijo pridobiti sponzorstva.
V prihodnje želijo sodelovati v projektih vezanih na evropska sredstva, vsebinsko pa na južno železnico Dunaj–Trst, zaradi katere se je njihov kraj razvil in postal to, kar je danes. V Sloveniji že tako velja, da je premalo financiranja plesa in skupinam njihovega ranga je še težje, saj so finančne in birokratske ovire še večje. A se po besedah Melite Bole ne dajo, saj jih ženejo volja, strast in ljubezen do plesa ter glasbe. Tako bodo še naprej delali na projektih, ki jih veselijo in navdušujejo, širili slovenske ljudske običaje, saj bodo le tako stali in obstali trdni kot steber borovniškega viadukta, ki ponosno stoji sredi kraja in v grbu Borovnice. Po Verbičevi zaslugi danes delujejo v Borovnici kar tri folklorne skupine: FS Bistra, FS Šumnik – v sodelovanju s FS Klas Horjul in otroška FS Coklarčki. Prav tako pa ima Verbičevo delovanje širši družbeni pomen, saj je poskrbel, da je veliko mladih ne samo spoznalo lepoto ljudskih plesov, ampak tudi pomembne življenjske vrednote, za kar so mu vsi člani neskončno hvaležni. In mi jim več kot privoščimo ter smo prepričani, da bomo o njih slišali še zelo veliko.
Vsi, ki bi si radi ogledali FS Bistra v živo, imate to možnost letos 1. aprila, ko bodo nastopali na Maroltovem srečanju odraslih folklornih skupin v Cankarjevem domu na Vrhniki, julija na festivalu folklore v Borovnici in oktobra na njihovem samostojnem koncertu v Borovnici.
Prav tako pa želijo sporočiti prebivalcem Borovnice in okolice, da se naj zbudijo in zapustijo udobje domače sedežne ter se jim pridružijo. Predvsem si želijo privabiti moške plesalce, saj je plesalk dovolj, a so vabljeni prav vsi. In tudi mi se strinjamo, da je sicer udobje sedežne doma super, a kot vsi vemo, imata ples in vesela družba blagodejne učinke tako na telo kot tudi na duha.

Avtorica članka o FS Bistra je Klavdija Novak, ki bo občasno sodelovala za našim portalom