Nam zaupata nekaj začetkov vajinih plesni poti?
Anamaria: Prve plesne korake sem naredila pri petih letih v KGBL-ju, na oddelku za izrazni ples, pod mentorstvom Jane Kovač Valdes. Tam sem kasneje nadaljevala še pri Sabini Schwenner, vse dokler se nisem vpisala na SVŠGL – smer sodobni ples.
Mojca: Plesati sem začela že pri rosnih štirih letih, ko sem se pridružila plesnim uricam za malčke. Kmalu me je zaneslo v vode show plesov, jazza in stepa.
Kaj je bil “usodni” trenutek, če je sploh bil, da sta se odločili za ples?
Anamaria: Že od nekdaj sem si želela plesati.
Mojca: Pravzaprav se na začetku nisem sama odločila za ples, ampak sta me zaradi moje plašnosti v ples usmerila starša, ki sta upala, da se bom z njim opogumila v družbi in razvila v motoriki.
Anamaria in Mojca: Sodobni ples nama predstavlja možnost umetniškega udejstvovanja s popolno svobodo. Je ples, pri katerem te tehnika ne omejuje, ampak predstavlja le eno izmed sredstev izražanja. Zaenkrat nameravava ostati kar v tehnikah sodobnega plesa.
Končali sta umetniško gimnazijo smer sodobni ples. Zdaj sta na prelomnici. Je to prelomnica ali ne? Kam naprej?
Anamaria: Seveda je prelomnica, saj ta zaključek pomeni tudi začetek nečesa novega. Svojo pot pa bom nadaljevala na Akademiji za ples na Nizozemskem.
Mojca: Vsekakor je to prelomnica, saj je bil ples na naši naši gimnaziji vključen v urnik in s tem predstavljal nekaj vsakdanjega, rutinskega. Zdaj pa si bom morala čas zanj poiskati sama. Vsekakor bo še zmeraj ostal del mojega življenja, vendar bom s svojo profesionalizacijo nadaljevala na filozofski fakulteti, na področju pedagogike in andragogike.
Anamaria: Vsekakor plesati, vendar še ne vem, ali bom več v vlogi plesalca, koreografa ali morda celo pedagoga. Kot svoj prostor pa vidim vsak oder, kjer lahko predstavim tisto, kar želim.
Mojca: Zaenkrat se še prepuščam presenečenjem življenja.
V vaju je tudi nekaj koreografske žilice, kajne? Kdaj sta to začutili? Kakšne teme so vama blizu, ko koreografirata?
Anamaria: Seveda da je! Svoj prvi solo ples sem namreč sestavila že pri sedmih letih. Odplesala sem ples snežinke. Danes pa so mi najbližje predstave, v katerih lahko izrazim določena osebna razmišljanja.
Mojca: Zdi se mi, da se ti skoraj vsaka koreografska tema lahko približa, če se le vanjo dovolj poglobiš. Vseeno pa so mi najbližje teme v povezavi s čustvi in razmišljanji.
Anamaria in Mojca: Sva zelo povezani tudi v zasebnem življenju, kar se nama vsekakor pozna tudi v umetniškem ustvarjanju.
Kateri pa so pedagogi, ki so vaju zaznamovali, imata svoje plesne idole?
Anamaria: Verjetno bi še najbolj izpostavila Majo Delak in Nino Fajdigo, vendar to ne pomeni, da sta edini, ki sta me zaznamovali kot plesalko. Hvaležna sem vsem, ki so me usmerjali skozi učenje.
Mojca: Od vsakega plesnega učitelja sem prevzela stvari, ki so mi bile najbližje, in jih sestavila v svojo celoto, zato ne bi rekla, da imam idola. Je pa skoraj vsak od njih pri meni pustil svoj pečat.
Bi se zavoljo plesa preselili iz Slovenije?
Anamaria: Da, in se tudi bom. S septembrom se namreč selim v Amsterdam, kjer bom obiskovala akademijo za sodobni ples (MTD).
Mojca: Danes še ne vem.
Anamaria in Mojca: Zaradi majhnosti Slovenije sodobni ples pri nas ne more doseči vseh svojih razsežnosti. Vsekakor pa po zaslugi določenih posameznikov ostaja na kvalitetni ravni.
Kaj vaju pri plesu najbolj osrečuje?
Anamaria: Svoboda, ki je največ dobim v improvizaciji.
Mojca: Preprosto ples z vsem, kar je.
Anamaria in Mojca: Poleg plesa so najin glavni skupni hobi potovanja. Skupaj sva obiskali že London, Pariz, Prago, Berlin … V slabem mesecu pa bova poleteli še v sončno Barcelono! Poleti pa se ukvarjava tudi s kite-surfanjem in mnogo drugimi stvarmi, na primer s šolsko impro ligo. Skupaj pa sva zadnji dve leti tudi vodili plesne urice v vrtcu.
Je potreben plan B v življenju plesalca?
Anamaria in Mojca: Ja, včasih tudi C in D. (smeh)
Anamaria: Sledim preprostemu pravilu. Počnem tisto, kar me veseli. Najbližje pa mi je rek: “Umetnost je zagotovilo za zdrav um” (“Art is a guaranty of sanity”).
Mojca: Meni pa: "Ustvarjalnost je zabava inteligence" (“Creativity is intelligence having fun.” (Albert Einstein)).
Anamaria in Mojca: Ena drugi in hkrati vsaka sama sebi.
Ali pazita na prehrano in kako pomembno je, da pijeta dovolj vode?
Anamaria in Mojca: Da, predvsem paziva, da imava dovolj obrokov in seveda še pomembneje tekočine. Najina rima je zato spesnjena takole: Uršika Zala, celo noč je plesala.
