Ni kriv samo talent. Ogromno sem garala in se žrtvovala

Ali lahko izvemo nekaj o tvojih plesnih oz. baletnih začetkih. Kdo te je navdušil za balet, kdo za modern?
Vse se je začelo, ko so me starši pri štirih letih vpisali v plesno šolo Kazina – kot otrok sem imela veliko energije, ki jo je bilo treba porabiti. Tako je ples prav hitro postal velik del mojega življenja. Sprva je mojo skupino v Kazini učil Dani Mišon, kasneje pa je vodstvo že tekmovalne skupine prevzela Mirjam Podobnik. Pri njej sem delala svoje prve solistične točke, z njo sem prvič stopila v svet tekmovanj. Tako igra ogromno vlogo pri mojem razvoju in napredovanju v plesu kot tudi na ostalih področjih. Zadnji trener pa je Mitja Popovski, zaradi katerega sem pri sebi in v plesu na splošno našla zelo velik pomen in se resnično zavedala, kako pomembno mi je to, kar počnem. Tako mi je bil vedno nekakšen navdih in hkrati tudi tisti, ki me je najbolj navdušil za zvrst moderna. Na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana sem začela pri osmih letih, zgolj zaradi izpopolnitve v plesni tehniki (balet je osnova vseh zvrsti plesa). Tako sem končala 6 razredov osnovne šole z različnimi učitelji, lani pa sem naredila izpit in se vpisala v prvi letnik srednje baletne šole. Sčasoma sem vedno več energije in časa posvečala baletni izobrazbi. Učila me je profesorica Vesna Cestnik Tehovnik, za katero lahko rečem, da me je po več letih vaje za balet tudi najbolj navdušila.

Je bil vzrok ogled kakšne baletne ali plesni predstave?
Če sem iskrena, sem v svojem življenju videla skoraj samo baletne predstave, v katerih sem nastopala sama. In v gledališču ali operi preživim ogromno časa, vendar redkokdaj v vlogi gledalca. Tako vzrok za moje začetke ni bil ogled kakšne plesne predstave, vendar zgolj moje doživljanje moderna in baleta.
Naštej, prosim, dosedanje šolanje.
Kot omenjeno, sem kot otrok vadila v netekmovalni skupini, kasneje pa seveda v tekmovalni. Na baletni šoli (KGBL) sem naredila 6 razredov osnovne šole, zdaj pa obiskujem že 2. letnik srednje glasbene in baletne šole Ljubljana.Tisto, vseeno nujno pomembno “normalno” šolanje pa je bilo pri meni podobno kot pri ostalih otrocih. Osnovno šolo sem naredila na OŠ Zadobrova, trenutno pa obiskujem 2. letnik gimnazije Bežigrad. Za razliko od ostalih otrok pa je pri meni vedno nastopalo pomanjkanje prostega časa, časa za učenje in podobno. Glede na to, da vzporedno delam dve srednji šoli, sem seveda deležna podpore staršev, nekaterih učiteljev, posebej pa sošolcev, zaradi katerih je kombiniranje dveh srednjih šol nekoliko bolj enostavno.
Kako balansiraš med enim in drugim plesnim stilom? Se ti zdi zapleteno skakati iz baletnih špic v bose noge, če karikiram?
Nikakor. Sama menim, da balet in modern tako popolno dopolnjujeta drug drugega, da mi je žal, da ne obstaja neka “mešanica” obojega. Česar ne morem sprostiti pri eni zvrsti, jo prav zagotovo lahko pri drugi. Pri baletu je za razliko od moderna težje izraziti vse, kar leži v tebi. Pri modernu pa bi prav prišla tudi bolj natančna in pravilna tehnika. Zato mi kombiniranje obeh prinaša najboljše rezultate in tudi meni je v veliko zadovoljstvo.
Kako eni in drugi pedagogi gledajo na ta tvoj mix?
Pri modernu pravilna baletna tehnika vedno prav pride, zato pri tem ni težav. Pri baletu je nekoliko drugače – zaradi drugih zvrsti se lahko razvije veliko napačnih mišic, navad, nepravilnih stegovanj nog, rok in drugo … Vseeno pa sem dobila neko stabilnost in eksplozivnost, katere ne bi, če ne bi dolgo vadila moderna.

Si redna gostja tekmovanj v modernih tekmovalnih plesih, letos si odšla tudi na Dunaj na baletno tekmovanje. Kaj te žene na tekme, kako se nanje pripravljaš, kaj odneseš od njih?

Čeprav mi tekmovanja niso najbolj pri srcu (kajti ples je umetnost, odločitve sodnikov morajo biti pa čim bolj objektivne), so zelo pomembna za izpopolnjevanje in napredovanje posameznika. Zaradi točno zastavljenega cilja je vsak bolj motiviran, tekmovalen in predan. Za tekmovanja so potrebne vsakodnevne naporne vaje in treningi, poleg fizične pa tudi neverjetna psihična pripravljenost. Prav vsako tekmovanje je tako ogromna izkušnja, iz katere odnesem ogromno novega znanja, doživljanj in seveda željo po več …

Opiši nam, kako si doživela dunajsko tekmovanje v klasiki, kjer si bila del baletne mlade elite, če lahko tako rečem.
Na Dunaj sem odšla z veseljem, polno pripravljena in odločena, da dam od sebe vse. Tako se je tudi zgodilo, s svojim nastopom sem bila zadovoljna, prav tako tudi moja mentorica. Že da sem bila izbrana, da sem bila del te “elite”, mi je pomenilo ogromno, zato sem se izzivu popolnoma posvetila. Glede na to, da sem bila prvič na mednarodnem tekmovanju v klasiki, sem videla način dela plesalcev iz ostalih kontinentov, se ogromno naučila in nabrala veliko novih izkušenj, s povsem novimi ljudmi. Tudi celotno potovanje je bilo je bilo super! Seveda nismo pozabili na kratek ogled Dunaja in njegovih znamenitosti – pa še Stašo sem imela ob sebi.
Kaj je tisto, zaradi česar bi lahko “poštrlela” ven?
Kot mi govori ogromno ljudi in pedagogov: da imam velik talent. Čeprav se sliši kot lep kompliment, si sama situacijo interpretiram drugače. Da sem prišla, do kamor sem, sem ogromno garala in se žrtvovala, ni bil kriv samo moj talent … Seveda je pripomogel k mojim plesnim začetkom, motivaciji, vendar to ni vse, kar šteje. S talentom se človek zgolj rodi. Kar je resnično pomembno – tako v plesu kot na ostalih področjih – pa je trdo delo. Zato za svojo pozitivno lastnost štejem, da sem se pripravljena potruditi po svojih najboljših močeh in pred tem nikdar ne obupam.

Nam lahko poveš, na katere uvrstitve si najbolj ponosna?

Pred leti osvojeno 1. mesto na državnem tekmovanju iz baleta, 3. mesto na svetovnem prvenstvu v solo modernu in pa 1. mesto na svetovnem prvenstvu v show dance duo z Maticem Bizjakom in v modernu z Arniko Matko Juvančič.
Kdo ti kreira kostume za tekmovanja?
Za tekmovanja v sklopu Kazine jih šiva določena šivilja. Trener izrazi idejo, kako naj bi izgledal kostum, šivilja pa ga potem naredi. Za nastope in tekmovanja, na katere me pošlje KGBL, pa so kostumi največkrat že narejeni, tako si jih sposodimo na baletni ali v ljubljanski Operi. Tudi tu je včasih potrebna šivilja, da kostume nekoliko prilagodi in popravi.
Kakšen je tvoj pogled na slovensko baletno in ostalo plesno sceno? Kdo in zakaj te navdušuje in kdo mogoče ne toliko?
Slovenski modern plesalci in plesalke so naravnost izvrstni. Na tehničnem, ustvarjalnem in umetniškem področju. Razlog, da se Slovenija na vseh mednarodnih tekmah uvršča zelo visoko, je, ker smo drug drugemu največja konkurenca in se ženemo naprej. Ogromno je odličnih plesalcev in koreografov, za katere sem hvaležna, da lahko tako zlahka in učinkovito sodelujemo. Na baletnem področju so plesalci ljubljanske in mariborske opere prav tako odlični. Ni tako veliko tekmovalnosti in discipline, kot smo je deležni pri nekih modern tekmah, saj so to odrasli plesalci, katerim balet predstavlja službo. Navdušujejo me prav vsi odrasli ljudje, ki me obkrožajo in živijo v svetu plesa. Da je ples še vedno ključni del njihovega življenja, da jim je enostavno uspelo. Pa naj bo to glavna ali statistična vloga pri predstavi, učenje plesa mladih začetnikov ali učenje srednješolcev v državni baletni šoli. Občudujem prav vse.

Kako se ti zdi, da klasični balet v današnjem času drži mesto v poplavi modernih plesnih zvrsti? Kako ti gledaš na njegovo vsebino?
Mislim, da balet vedno je in vedno bo najbolj spoštovana zvrst plesa. Star je mnogo let, konkurenca baletnih plesalcev na svetu je največja, še vsak profesionalni breakdance plesalec mora obvladati baletno tehniko! Če je baletnik dober, menim, da tudi službo najde nekoliko lažje kot modernist. Modern se s časoma spreminja, razvija, ocenjevanje plesalcev tudi ni tako objektivno. Ravno zato je iskanje zaposlitev pri zvrsti moderna težje, vendar je manjša konkurenca. Tu niso tako pomembne fizične predispozicije, kot pri baletu. Plesalka, ki je v baletu najboljša v Sloveniji, je lahko šele 50. na svetu. Pa je vseeno dobro zaposlena in predvsem zelo znana in spoštovana.
Pri modern tekmovanjih se zlate medalje vsako leto podeljujejo različnim plesalcem, poleg tega je veliko manj poznana zvrst plesa, še posebej v Sloveniji. Zato lahko modernist najlažje uspe v tujini, z veliko truda in sreče.
Imaš kakšnega svojega idola? In katera je tvoja sanjska vloga ter sanjski koreograf in soplesalec?
Po pravici sta mi največja idola moja starša – v življenju sta dosegla pravo razmerje med družino, uspehom, sproščenostjo in delom. Vem, da bom zadovoljna, če jima bom čez nekaj let vsaj malo podobna. Sanjska vloga – seveda glavna vloga v katerikoli predstavi (najraje imam predstavo Don Quixote), najboljša koreografa –Mitja Popovski in Tanja Pavlič. V njunih koreografijah se počutim najbolje, tudi ostale plesalce je čudovito gledati, ko plešejo točko, ki jo je ustvaril eden izmed njiju. Do zdaj sem imela dva soplesalca in oba sta bila sanjska – Arnika Matko Juvančič in Matic Bizjak. Z obema sem dosegla 1. mesto na svetovnem prvenstvu in sodelovanje z obema ne bi moglo biti bolje.

V katerih koreografijah najbolj uživaš?

V koreografijah Mitje Popovskega, Tanje Pavlič in seveda v raznih baletnih variacijah, ki sem se jih do zdaj naučila.
Kaj te pri baletu & plesu najbolj osrečuje in kaj najbolj žalosti?
Osrečuje me seveda celotno občutenje, zaznavanje nekega napredka, izražanje dela sebe, ki ga na drugačen način ne morem. Glede plesa me ne žalosti skoraj nič. Seveda obstaja nihanje vzponov in padcev, vendar si ne pustim, da bi vase kdaj podvomila. Tudi če mi kdaj nekaj ne gre – nov izziv, zaradi katerega napredujem in napredujem, dokler želenega cilja ne dosežem.
Kaj je opcija B v tvojem življenju, če sploh obstaja? Ali je samo balet, ples in balet in ples?
Zelo mi je pomembna izobrazba. Ne glede na vse bom šolo končala najbolje, kot lahko, takrat pa bom videla, kako naprej … Konkretno pa tudi sama ne vem, kaj bi počela, če ne bi plesala. Kaj šele, kaj bi bila po poklicu …
Kaj počneš, kadar ne plešeš? Čemu namenjaš proste trenutke?
Če temu sploh lahko rečemo prosti trenutki – ukvarjam se s šolo, se učim, kar je potrebno …
Seveda pa poskusim ogromno časa preživeti s svojo družino in prijatelji, saj so tudi bližnji ljudje velik dejavnik, ki mojemu življenju dajejo smisel.
Kako tvoj fant spremlja tvoje baletno udejstvovanje? (Saj imaš fanta, kajne?)
Pravzaprav fanta nimam! Drugače pa me bližnji “neplesni” prijatelji podpirajo, vedo, da je to velik del mene, in vsaj upam, da spoštujejo, da si ne glede na natrpanost svojega urnika vedno vzamem čas prav za njih …!
… (foto: Miha Schaffer, Nikola Janušič)
Naštej tri – ali pa če jih imaš – pet stvari, ki so vedno s tabo na treningu, nastopu ali pa tudi kar tako? Brez česa ne greš nikamor?
"Flašo" vode – med  treningom in tudi drugače spijem ogromno vode …Elastiko – navajena sem si večkrat na dan speti lase (me vedno motijo), med baletnim klasom pa je to tako ali tako nujno potrebno. Telefon – kot za večino najstnikov verjetno nujen življenjski spremljevalec. Zbrana glava in ogromno dobre volje!
Tvoj moto v življenju pa je …
Ni res, da se vse zgodi z razlogom – v vsaki stvari najdi razlog in ga uporabi sebi v prid. In pa: To, kar delaš, delaj dobro (predvsem s srcem).
Spesnila si pa tudi rimo, pravzaprav dve, za našo rubriko. Poleg odlične plesalke si tudi pesnica. In hvala za intervju.
Vsak plesati zna, če le srce na mestu ima. Ne rabiš biti nek prvak, samo potrudi se in z nami Ujemi korak!

View Gallery 11 Photos