Spoznajte plesalca in pedagoga Luko Vodopivca, člana MN Dance Company.
Dragi Luka, pozdravljen na Paradinem portalu. Veš, da moj spomin seže na tvoj prvi tekmovalni nastop na kvalifikacijah v Kranju na WDC pred ulala leti nazaj. Ti se tega nastopa gotovo bolje spomniš od mene, saj je verjetno bil usoden, da si nadaljeval s plesnim udejstvovanjem, ali pač ne?
Pozdravljeni. Ja, eden od prvih nastopov oz. nastopov, ki mi je najbolj ostal v spominu, je gotovo prvi skupinski nastop iz Kranja, kjer sem prvič izkusil občutek, kako je tekmovati. V spominu mi je ostal tudi zaradi izjemne koreografije in zgodbe. Spomnim se, da se je takrat veliko pisalo o tem podvigu, in nekako tako se je začela moja pot v plesne svetu. Pozneje sem se odločil tudi tekmovati s svojo prvo hip-hop solo točko v Lignanu (Italiji), vendar je bila nekoliko polomija, saj me je trema preveč izdala in na odru sem pozabil koreografijo. Takrat sem nekoliko obupal, a pozneje poskusil tekmovati na drugem tekmovanju z modern točko, kjer sem zmagal in tako dobil neko novo motivacijo, ki me spremlja še zdaj.
Takrat si plesal pod blagovno znamko MN Dance Company in to počneš še dandanašnji, kajne? Kako se je razvijala tvoja plesna pot pod vodstvom Michala Rynie in Nastje Bremec Rynia?
S plesom sem najprej kot majhen otrok začel v takratni Plesni šoli Tepsihora pri Katji Bucik. Pozneje, ko sta Nastja in Michal prišla iz Rotterdama, sem nadaljeval pri njiju. Sprva sem začel samo s hip-hopom, pozneje sta me prepričala, da poskusim z modernom. Tako sem se mogoče navdušil nad modernom in še dandanes treniram obe zvrsti. Zahvala za moj razvoj gre seveda Nastji in Michalu, ki svoje znanje vrhunsko predajata mladim plesalcem.
Razloživa bralcem, za kakšen plesni stil gre?
Gre za contemporary fusion. Svojstven plesni stil, ki je nekakšna fuzija različnih plesnih tehnik. Meni to zelo ustreza, sam je zelo svoboden ples, ki nekako tudi združuje recimo hip-hop in sodobni ples.
Z Nastjo in Michalom imaš že bogate plesne izkušnje. Sodeloval si v kratkih kreacijah, pa celovečernih predstavah. Kakšen je vaš odnos na relaciji koreograf-plesalec?
S profesionalnim sodelovanjem v kompaniji sem začel pred nekaj leti, mogoče pred tremi, ko sta Nastja in Michal opazila in se odločila, da sem pripravljen za to, tako po letih kot po kakovosti dela. Sodeloval sem v različnih video posnetkih in celovečernih predstavah. Moja prva celovečerna predstava z njima je bila Go! Borderless in letošnja Ikarus. Odnos med nami je tako na profesionalni kot na prijateljski ravni. Z njima sem odraščal že od majhnega in sta mi kot brat in sestra oz. neka druga mama in oče.
Imaš rad celovečerne predstave ali so ti večji izziv kratke koreografije?
Takoj ko sem se vpisal v plesno šolo Nastje in Michala, sem se navdušil nad njunimi celovečernimi plesnimi predstavami. Vedno sem sanjal, da bom nekoč bil tudi jaz del njihovih predstav. In res, pred nekaj leti sem bil prvič povabljen k sodelovanju pri predstavi Go! Borderless in letos v predstavi Ikarus. To mi kar ustreza, saj je način dela za predstavo zelo zanimiv in zanimivo je predvsem spoznavati nove plesale in sodelovati z njimi. Tako da mi nekako celovečerne predstave in kratke koreografije predstavljajo enak izziv. Sem pa taka oseba, da so mi izzivi všeč in zato sem rad udeležen pri vseh novih projektih, ki niso tipični.
Je bila izkušnja nastopati oz. biti del videospota B boy skupine BTS tudi nekaj posebnega? Si se v Los Angelesu, kjer ste snemali, počutil kot zvezdnik?
Ta izkušnja je bila nekoliko nepričakovana. O tem sem lahko le sanjal, nikoli si nisem mislil, da bom kot mladoletnik letel v Ameriko snemat videospot za znano glasbeno skupino. Bil sem počaščen, da sta mi Nastja in Michal zaupala in dala ‘glavno’ vlogo črnega laboda. To mi je predstavljalo neko odgovornost in motivacijo, saj ni bilo to kar tako. To je namreč bilo snemanje za videospot, ki ga bo gledal tako rekoč ves svet. Izkušnja s potovanjem v Ameriko in snemanje tam je bila nepozabna. Mislil sem, da sanjam. Bili smo res kot zvezdniki, imeli smo osebnega voznika, vse nam je bilo na dosego rok in praktično tako, kot je v filmih. Sem pa bil zelo vesel, ko je videospot ugledal luč in odzivi so bili neverjetni. Na ta dan sem bil v šoli in vse je eksplodiralo, telefon se skoraj ni ustavil zaradi vseh obvestil. Bil sem tudi presenečen nad vsemi dijaki, ker so bili res presenečeni nad tem uspehom. Še zdaj pa ne morem verjeti, da si je ta posnetek ogledalo že več kot 41 milijonov ljudi.
Kaj prinaša ples v tvoje življenje?
Ples mi v moje življenje prinaša svobodo in samozavest. Ples je z mano na vsakem koraku. Ko plešem, sem v drugačnem svetu, v svetu, kjer se ne oziraš na realnost in stvari, ki se ti dogajajo zdaj.
In jasno, ali bo postal tudi tvoj poklic? Se nameravaš s plesom ukvarjati profesionalno, te mika študij plesa? Kje bi se izpopolnjeval?
Za zdaj ples ostaja kot eden od stranskih stvari, v katerih uživam. Da bi ples postal kot moj prvotni poklic, tega ravno ne vidim, bo pa seveda ples vedno ostal v mojem življenju. Tudi o študiju plesa ravno ne razmišljam. Rad bi spoznal mogoče še bolj filmski oz. snemalni svet kot plesni. Rad bi bil del še kakšnega svetovnega videospota. Bom pa vedno ostal na voljo Nastji in Michalu za kakršne koli projekte, ker sem namreč odraščal z njima in mi pomenita veliko.
Kaj vse si pripravljen narediti, da postaneš plesalec? Ali je v igri tudi plan B, ki pa ni ples?
Mogoče je bolj ples nek plan B, vendar nikoli ne veš, kaj ti prinaša življenje. Morda zdaj samo tako razmišljam in se bom čez par let s plesom res ukvarjal. Prepustil se bom, da se bo zgodilo, kar se pač mora, in ne bom preveč razmišljal o tem, o neki izbiri. Sem pa pripravljen vse narediti, da bi uspel v svetu. Trdo garati in kdaj tudi kaj narediti, kar ni moji v ‘coni udobja’. Spoznati in poizkusiti čim več novih stvari.
Si tudi nagrajenec oz. prejemnik številnih plesnih nagrad na različnih tekmovanjih in festivalih. Nam poveš, katere tri, štiri so recimo zate najpomembnejše in zakaj?
Tako, udeležil sem se že vrsto tekmovanj in festivalov, in tako prejel tudi veliko nagrad. Vse prejete nagrade do zdaj mi veliko pomenijo. Če pa moram izpostaviti tri nagrade, ki mi največ pomenijo, so to: prva nagrada oz. zmaga na tekmovanju Lukec, ker je bila to moja prva zmaga na tekmovanjih. Nagrada za najboljšega plesalca tekmovanja Dance Star in nagrada iz Opusa za najboljšo izvedbo, ker sem prvič sodeloval na Opusu, tekmovanju za mlade umetnike, in sem se tako prvič preizkusil z izdelavo svoje koreografije z neko tematiko in konceptom. Vseh nagrad pa se ne niti spomnim več, ker jih je bilo kar precej.
Kaj nudijo tekme, zakaj se jih udeležuješ?
Tekmovanja se mi zdijo nek dober način, da spoznaš nekako drugačno energijo in vzdušje nastopanja. Spoznaš mogoče nove plesalce, nove zamisli, se predstaviš občinstvu in sodnikom. Dobro je tudi zaradi tega, ker spoznaš in se naučiš poraza in vzpostaviš nek odnos do drugih sotekmovalcev.
V MN Dance Company si tudi pedagog. Kdaj pa si začutil v sebi, da imaš talent za pedagogijo in kaj te pri tem posebej veseli?
Glede na to, da je moja mama vzgojiteljica, imam nekako v sebi to žilico sodelovanja z otroki. Pred tremi leti sta mi Nastja in Michal podarila priložnost za poučevanje ene od njunih skupin. Sprva mi je bilo to nekoliko novo, nisem se prav znašel v poučevanju. Ampak sčasoma sem se privadil in mi je postalo zanimivo, zanimiv mi je bil proces izdelovanja koreografij, predajanja svojega znanja iz otroštva na druge in jih pripravljati na prihodnost.
Leto se končuje, kakšno je bilo in kaj pričakuješ od leta, ki prihaja?
Hvaležen sem za vse, kar se je letos zgodilo. Bilo je nekoliko drugačno leto zaradi omejitev in covida-19, vendar je šlo mimo. V novem letu 2022 želim, da bi bilo čim bolj normalno leto brez omejitev in ovir. Zadal sem si nekaj ciljev, ki bi jih v novem letu rad dosegel. V novem letu pa puščam odprta vrata za nova spoznanja in nove priložnosti.
Kdaj je Luka Vodopivec najbolj srečen in zadovoljen?
To pa težko odgovorim. Sem zelo samokritičen, včasih tudi preveč, zato je včasih težko vedeti, ali je bilo dobro ali ne. Vedno moraš biti sam zadovoljen in šele potem naj te zanima, kaj si drugi mislijo, ker vsi ljudje niso ravno iskreni z mnenji. Zato ne moreš vsem zaupati. Sem pa najbolj vesel in srečen, ko gre vse po načrtu in po možnosti še bolje, kot bi moralo biti.
Kaj pa počneš, kadar ne plešeš, čemu je namenjen prosti čas?
Prosti čas je namenjen stvarem, ki mi poleg plesa veliko pomenijo. Sem zelo estetski tip človeka, ki ga zanima svet mode, notranjega oblikovanja, fotografije in arhitekture … Velikokrat brskam po spletu za nekimi novimi zamislimi. Rad sem v družbi bližnjih in družbi prijateljev. Skratka sem vsestranski tip, ki v prostem času počne vse in nič.
Je kakšen prostor v tvojem domačem kraju Prvačina, ki je poseben zate? In zakaj?
V moji vasi sta dva kraja, kjer se počutim svobodno in posebno. Eden od teh je velik travnik sredi gozda na hribu Mandrija. Pravijo, da je ta travnik poseben, ker tam živijo posebna pravljična bitja in je energija res posebna. Drugi kraj pa je naš družinski ‘breg’, kjer imamo posajena sadna drevesa, nasad trt in češenj. Poleg same oblike hriba je tudi poseben zato, ker je to hrib, ki ga je obdeloval moj nono, ki ga žal nisem spoznal zaradi smrti, preden sem se rodil, in zaradi tega, ker očetu veliko pomeni in ga zdaj on obdeluje in nadgrajuje. V bregu se počutim povezano z naravo in svojo družino.
Kaj imaš vedno s sabo, ko kam greš? Naštej tri stvari, ki so vedno s tabo v torbi.
Z mano so vedno slušalke, da se izoliram od vsakodnevnega šuma v okolju in za sprostitev. Vedno moram imeti s seboj carmex vlažilo za usta, ker drugače se mi usta hitro sušijo in potem počijo. Kot zadnje pa telefon za instagram, fotografiranje in nenavadne zamisli, ki pridejo v trenutku iz glave in si jih moram zapisati. Je pa na vsakem tekmovanju in plesnem nastopu z mano posebna ročno izdelana lutka, ki mi je bila podarjena s strani VDC (varstveno delovnega centra), centra za otroke z posebnimi potrebami.
Kaj je zate ples in zakaj sploh plesati?
Ples je zame način izražanja in vstop v svet brez težav in ovir, ki so v realnem svetu prisotne.
Zadnje vprašanje vezano na novo leto. Kaj želiš sebi, plesnim kolegom, trenerjem, pedagogom, gledalcem kaj naj prinese novo leto?
Želim jim leto, polno novih dogodivščin, novih spoznanj in predvsem, da gledajo na svet z odprto glavo, naj si upajo drzniti in poskusiti kaj novega, tisto, kar si želijo že nekaj časa, a si niso upali do zdaj (nekaj, kar jih bo spravilo v negotov položaj). Pa seveda zdravo in mirno novo leto brez omejitev. Sebi želim, da bi pogumno nadaljeval začrtano pot in se ne bi oziral na ostale ljudi in stvari, ki preprečujejo pot do cilja.
Hvala za tvoje misli, zapisane za moj portal, in želim vse dobro.