Plesna ustvarjalka iz Maribora Dalanda Diallo je ustvarjala v Etiopiji v okviru projekta Maisha Dance!
Draga Dalanda, pozdravljena. Predvidevam, da tvoje telo in duša še vedno počivata po precej dolgi in intenzivni sezoni, ki si jo zaključila z gostovanjem/poučevanjem v Etiopiji. Kakšna je bila minula sezona, kaj so bili vrhunci mogoče?
Vrhunec sezone je bilo vsekakor gostovanje v Etiopiji prav tako pa sem zelo vesela, da smo uspeli predstavo La Place uprizoriti v Cankarjevem domu ter z njo gostovati na mednarodnem gostovanju v Alžiriji.
In kako se je zgodila Etiopija? Kaj konkretno si počela na afriškem kontinentu, kaj je projekt Maisha Dance?
Prijavila sem se na mednarodni razpis namenjen afriškim in evropskim plesnim ustvarjalcem izbrana sem bila več kot 1000 prijavljenimi za asistentko koreografije v projektu Maisha dance, ki spodbuja umetniško povezovanje med Afriko in Evropo. Šlo je za tri tedensko umetniško rezidenco v sklopu katere smo ustvarili predstavo s štirimi plesalci iz Evrope in štirimi plesalci Afrike. Maisha dance je projekt Evropske unije in Afriške unije in je del večletnega projekta Maisha, ki se bo odvijal v prihodnje. Maisha music se je že zgodila leta 2019, v prihodnje pa se obeta Maisha theatre, fashion, food, street art.
Si odšla že s pripravljenim konceptom ali si se prepustila situaciji, ki te je čakala, kot asistentka koreografa Sergea Aiméja Coulibalyja?
Vse skupaj je bilo zelo nepričakovano in za končni izbor sem izvedela 14 dni pred samim pričetkom projekta, ki je bil res pravi eksperiment, tako časa za snovanje koncepta praktično ni bilo. S koreografom in umetniško vodjo smo se pred srečanjem v živo dobili dvakrat preko zooma, da smo naredili končni izbor plesalcev in se malo spoznali in se seznanili z načinom ustvarjanja vsakega od nas. Tako, da sem se bila primorana se prepustiti situaciji in mislim, da je bilo to najboljše, kar smo vsi lahko storili. Nismo se poznali med sabo in nismo vedeli, kaj pričakovati, zato vsakršna priprava ne bi bila smiselna.
Kaj je bila tematika predstave, ki ima naslov kar Daland@ in kako je bila sprejeta s strani plesalcev in kako s strani občinstva?
Ker je že sam projekt zasnovan kot povezovanje med Evropo in Afriko ni bilo mogoče zaobiti te tematike. Prav tako smo imeli na odru 4 Afričane in 4 Evropejce. Zdelo se nam je smiselno raziskovati v tej smeri. Kontinenta imata zelo kompleksno zgodovino in skozi gospodarski, družbeni in politični odnos med njima smo prihajali na osebni odnos med dvema posameznikoma. Predstava pravzaprav govori o človeškosti. Gibalni material so v veliki meri oblikovali plesalci sami ob navodilu koreografa. Tudi ta pristop je bil najbolj smiseln, saj so prihajali iz različnih plesnih ozadij, zato bi potrebovali več časa, da bi usvojili nek nov plesni jezik. Plesalci so bili odlični, zelo ustvarjalni in so se odlično prilagodili stresni situaciji, delali smo od 9.00 do 17.00 s pavzo za kosilo, da smo pripravili enourno predstavo pred političnimi funkcionarji in laično javnostjo. Predstava je bila odlično sprejeta, čeprav je večina gledalcev prvič videla sodobno plesno predstavo. In ja, koreograf jo je poimenoval kar Daland@. Malo zaradi mene same, ker simbolično predstavljam povezavo med Evropo in Afriko, malo pa zaradi pomena imena, ki predstavlja spoštovanje svojih prednikov in preteklosti na kar se v luči skupne preteklosti Evrope in Afrike predstava med drugim tudi nanaša.
Jo boš pripeljala tudi v Slovenijo ali kam drugam v Evropo?
Načrtovane so tri ponovitve, ena med njimi predvidoma v Bruslju, upam pa, da nam jo bo uspelo pripeljati tudi v Slovenijo, se trudim tudi v tej smeri, a je predstava kar finančni zalogaj glede na mednarodno zasedbo tako, da bomo videli.
Kako drugačno je ustvarjanje na afriškem kontinentu kot pa na domačih mariborskih tleh?
V bistvu sem bila presenečena kako zelo je Addis Abeba razvita in kakšne odlične pogoje smo načeloma imeli za delo, od nastanitve, prehrane, vadbenih prostorov, pripravljenosti ustreči potrebam ustvarjalcev. Tudi uprizoritveni prostor je bil na novo zgrajeni kulturni center, ki sprejme 2000 obiskovalcev. Malo se je zataknilo edino pri tehničnih vidikih predstave, saj organizatorji projekta niso imeli uvida v to, katere komponente vse zajema produkcija plesne predstave, ampak tudi to smo rešili in zadevo odlično izpeljali, saj smo se vsi trudili za maksimalno najboljšo izvedbo.
V čem so recimo bistvene spremembe? V čem pa se plesni umetniki ne razlikujejo?
Ker so v projektu sodelovali tako afriški kot evropski ustvarjalci, lahko rečem, da razlik v odnosu do dela in predanosti umetnosti ni. Ples je zelo močno razvit v Afriki, zato lahko edino rečem, da imajo plesalci večjo plesno širino v smislu obvladovanja različnih plesnih stilov, kar v sodobnem plesu potem omogoča razviti bolj raznolike plesne izraze.
Kako pa bi opisala mariborsko plesno sceno, kakšna je, kako jo doživljaš? Kaj vam najbolj manjka in česa imate preveč?
Plesna scena nasploh v Sloveniji zelo trpi. Premalo je denarja in zelo veliko ustvarjalcev, ki dobro delajo. Publike je premalo, zato je težko imeti več ponovitev z določeno predstavo. V Mariboru, ki je še toliko manjši, je še težje to vzdrževati. Na nivoju izobraževanja gre, imamo zelo dobre plesne šole z odličnimi pedagogjnjami in kakšnim pedagogom. Nekaj posameznikov je, ki se trudimo na profesionalni sceni, imamo festival Platformo, Nagib, Odprta plesna scena… Minka Veselič Kološa je veliko prispevala k razvoju plesne scene v Mariboru in upam, da bomo zdaj, ko je šla v pokoj lahko oplemenitili njeno dediščino. Ko sem se pogovarjala o pogojih dela s Sergeom, ki živi in ustvarja v Belgiji, sem videla kako je pri nas zelo slabo poskrbljeno za plesno umetnost. Poleg tega, da si ustvarjalec si večino časa še organizator, PR, producent, logistik, včasih še snemalec, fotograf in oblikovalec. Na koncu smo zato vsi iztrošeni in nimamo energije za umetnost.
Predvidevam, da so energije že usmerjene v novo sezono. Kaj naj bi prinesla, kaj si želiš, kaj bo realnost?
V novi sezoni pripravljam predstavo Temporalnost drugih v sodelovanju z literarno kritičarko Aleksandro Gačić, z Mašo Kagao Knez, Damirjem Mazrekom, Kristijanom Koratom in Joseom. Predstava bo govorila o različnih časovnih aspektih afriške celine in se je zelo veselim. Vsekakor si želim več ponovitev plesne predstave, ki smo jo ustvarili v Etiopiji. Vsekakor si želim tudi boljše pogoje za delo, primerno plačilo in veliko časa za ustvarjanje ter čim manj računalniškega dela. Veselim se poučevanja na Plesni izbi. Rada delam z mladimi in delim z njimi svojo ustvarjalnost. Naj bo taka tudi realnost.
Hvala in vse dobro želim!
