Intervju z Anito Vihtelič je pripravila Kaly Kolonič, šefica agencije Ekskluzivno!
Kaj vas je navdihnilo, da ste napisali knjigo Tina Balerina?
Pravzaprav je ‘krivec’ moj sodelavec Marko Hren, s katerim imava Plesno mesto že 35 let. Ker vsako leto napišem 2 zgodbici, ki jih potem spremenimo v plesno pravljico, me je navdihnil naj končno izdam otroško knjigo. Pred dobrimi sedmimi leti sem napisala pesmico Slon in Tina Balerina, kar tako, za hec. Vsa leta srečujem in poučujem mnogo Tin Balerin in ena je bila res prav posebna. Pred 11-imi leti sem naključno spoznala deklico po imenu Tara. Njena mamica mi je poslala videe kako deklica doma pleše in poučuje svoje igrače pri dobrih 2letih in pol. Dobesedno je znala vse moje besede iz učnih posnetkov na YT na pamet in seveda tudi ples, čeprav koraki niso bili tako zelo lahki. Ples je bil njen cel svet podnevi in ponoči (ja, tudi ponoči). Ko so jo v vrtcu vprašali kaj bo, ko bo velika, je suvereno odgovorila: ‘Anita!’ Pri 6-ih letih je čisto sama sestavila koreografijo na pesmico Ježek teka, teka, ki sva jo nato skupaj posneli in si jo lahko ogledate na YT. Plesala je povsod in na ples je vabila tudi druge, tako v vrtcu, v šoli, na morju in na igrišču. Tako je Tara postala navdih za Tino Balerino (ker na Tara se rima samo kitara in omara).
Ker letos praznujemo 35 letnico delovanja Plesnega mesta, praznujem pa tudi svojih 50 let udejstvovanja v športu, sem si rekla, pa naj bo praznovanje malo drugače in napisala knjiga Tina Balerina, s katero se bom zahvalila vsem, ki so na kakršen koli način dotaknili Plesnega mesta.
Kako se knjiga Tina Balerina razlikuje od drugih otroških knjig?
Knjigica Tina Balerina je prva plesna interaktivna knjiga v Sloveniji, saj poleg 5ih zgodbic vsebuje še 3 pesmice in QR kodo s katero se uporabnik poveže na učne koreografije, ples in tudi notni zapis. Knjiga je namenjena otrokom do 10 leta starosti. Knjiga je zapisana z malimi tiskanimi črkami, pesmice z velikimi tiskanimi črkami. Besedilo ima med tekstom tudi povečano pisavo in je tako namenjena tudi otrokom z motnjo pozornosti. Čudovite ilustracije vabijo k opisovanju zgodbe, za vse tiste, ki še ne znajo brati. Uporablja se jo lahko tudi kot didaktični pripomoček tako za vzgojitelje v vrtcih kot za učitelje prve triade osnovne šole. Sama knjiga pa je odlična tudi za medpredmetno povezovanje, saj se jo lahko uporabi tako za slovenščino, likovno, športno, glasbeno vzgojo in zagotovo se z učiteljevo ustvarjalnostjo najde še mnogo več.
Knjiga Tina Balerina vključuje koreografije in omogoča interaktivno učenje plesa. Kako ste prišli na idejo, da bi knjiga postala interaktivna?
Že 15 let objavljamo plesne učne videe na našem youtube kanalu, z namenom promocije našega Plesnega mesta. Mnogi starši iz širne Slovenije so nas spraševali ali je Plesno mesto tudi v njihovem kraju. Glede na to, da delujemo v Ljubljani in okolici, smo se odločili da na tak način lahko ponudimo, da otroci zaplešejo z nami doma. Qr koda ni novost, saj jo imamo že na vsaki položnici, na mizi lokala, da si ogledamo ponudbo in cenik itd…je pa res, da glede na to, da je tovrstna knjiga prva pri nas, še nihče ni spomnil, da se jo lahko na tak način uporabi tudi v knjigi. Tako je knjiga dobila povsem novo dimenzijo. Odziv učiteljic v šolah je pozitiven saj se s qr kodo povežejo na interaktivno tablo in tako se učenci s plesom sprostijo med učnim procesom.
Prejeli ste več nagrad za vaše delo v plesu, celo nagrado za življenjsko delo. Katere nagrade so vam najbolj pri srcu in kaj vam pomenijo?
Nagrade, ki so mi najbolj pri srcu so: otroški objemi, smeh in iskrice v očeh, ko skupaj plešemo in risbice, ki povedo, da so se tudi doma spomnili name. Zagotovo pa tudi vsi tisti ‘otroci’, ki so bili moji varovanci, pa so sedaj že zrasli ali celo odrasli. Nekateri so že starši in pripeljejo svoje otroke, ker tudi njim želijo takšno otroštvo, kot so ga imeli sami. Moram povedati, da ne delam zaradi nagrad, delam, ker me to osrečuje. Živeti življenjsko poslanstvo, je več kot nagrada. Ko pa prejmem kakšno nagrado, pa mi pomeni, da je tudi neka inštitucija opazila kvaliteto mojega dela in sem za to hvaležna.
Lahko bi rekli, da je ples vaše življenje, živite ga, dihate ga. Kako se je začela vaša športna kariera in na katere rezultate ste najbolj ponosni?
Drži, že od malih nog sem hodila v nekakšno ritmiko, kamor sta me starša vpisala pri dobrih treh letih, saj takrat ni bilo programov za predšolske otroke. V prvem razredu sem že sama izrazila željo, da me vpišeta na gimnastiko, ki sem jo obiskovala v Narodnem domu. Kasneje so me zaradi moje ekstremne gibljivosti preusmerili v ritmično gimnastiko, kjer sem treninge obiskovala od 4-6 ur dnevno. Za izpopolnjevanje pa sem hodila tudi na balet. V ritmični gimnastiki sem vztrajala do vpisa na Fakulteto za šport. Na fakulteti sem spoznala akrobatski rock’n’roll, saj smo študenti, ki smo to želeli, nastopili na Univerzijadi v Zagrebu. Ker mi je bil všeč atraktivni in adrenalinski rock’n’roll sem nadaljevala svojo tekmovalno pot v tej plesni disciplini najprej kot amaterska tekmovalka, kasneje pa sva s sedanjim poslovnim parterjem Markom Hrenom nadaljevala med profesionalci.
Rezultatov je bilo na moji športni poti ogromno, tako osvojenih najvišjih stopničk, kot tudi pod stopničkami. Najbolj ponosna sem na to, da sem vedno imela svoj cilj za katerega sem trdo trenirala, da sem se po vsakem padcu pobrala in nadaljevala in da me nobena zmaga ni postavila na oblake. Iz športa imam same lepe spomine, tudi tistih težkih in napornih se rada spominjam, prav vsi so mi dali ogromno znanja in izkušenj, hvaležna sem, da sem se veliko naučila in to s pridom uporabljam še danes tudi v poslovnem svetu.
Kako pomembno se vam zdi, da otroci preko plesa in kjige spoznajo ples in se izrazijo skozi gibanje?
Otroci imajo radi zgodbice, že malčkom beremo, da se z njimi čustveno povezujemo, jim širimo besedni zaklad. Z branjem spodbujamo otrokov intelektualni, čustveni in jezikovni razvoj, razvijamo domišljijo in empatijo. Ko pa temu dodamo še gibanje s katerim krepimo otrokove motorične sposobnosti je to naslednji velik korak v kompleksnosti razvoja. Otrok se lahko poistoveti z junakom v zgodbici, v tem primeru je to Tina Balerina. Z zgodbicami, pesmicami in plesom v knjigi sem zajela nekakšen celostni razvoj otroka, ki je v rani mladosti še kako pomemben.
Vaša knjiga vključuje QR kode, ki vodijo do plesnih koreografij. Kako ste povezali plesne gibe z zgodbicami v knjigi?
Pravzaprav to počnem že 35 let. Ko otroke učimo določene koreografije jim vedno pripravimo neko zgodbico s katero se navežemo na glasbo in plesne korake. S tem spodbujamo otroke k sodelovanju, k aktivnemu poslušanju in razmišljanju. Tudi v knjigici je tako, le da se tu zgodbe in koreografije med seboj povezujejo in dobijo še večji smisel, predvsem pa je lahko Tina vzornica otrokom, v zgodbici s plesom navdahne celo učitelje. S tem želim poudariti, kako je pomembno, da prisluhnemo otrokom, saj se od njih lahko učimo veselja, igrivosti, spontanosti, iskrenosti…
Kot dolgoletna plesna pedagoginja ste navdihnili mnoge generacije. Kako se ta izkušnja odraža v knjigi Tina Balerina?
V vseh letih poučevanja, me je spremljalo ogromno »Tin Balerin«, ki so dobesedno živele za ples. Ples je aktovnost, ki vpliva na mnoge dejavnike otrokovega razvoja; motorični, psiho-socialni, spodbuja sodelovanje, povezovanje, empatijo, krepi samopodobo, tudi socialni stik med spoloma je v plesu bolj enostaven, še posebej če ga negujemo čez vse razvojne stopnje. Ples je dejavnosti pri kateri se z učenjem hkrati zabavamo in sprostimo. Spodbuja hitro pomnjenje, saj si plesalci na vaji zapomnijo ogromno različnih kombinacij in ta veščina se prenaša tudi v šolsko učenje. Ples, še posebej vrtenje odlično vpliva na ravnotežni organ in s tem na razvoj oz. ohranjanje možganskih funkcij. Še eno odlično lastnost ima ples, za ples nisi nikoli premlad ali prestar, vedno ti le koristi! Torej Tina Balerina je lahko vsak, ne glede na starost. Da pa boste spoznali lastnosti Tine Balerine, pa predlagam, da knjigico vzamete v roke in jo spoznate.
Kako je vaša mentorska vloga skozi leta vplivala na vaše pisateljsko ustvarjanje?
Zelo rada berem in tudi kot otrok sem pisala spise in pesmice, ki so bile večkrat objavljeno v šolskem glasilu. Rada imam rime, glasbo in rada imam navdihujoče zgodbe, ki navdihujejo tudi bralca in vabijo k tem, da se poenotijo, da se opogumijo, da razvijajo empatijo. Kot plesna učiteljica poučujem na enak način, moje vodilo ni samo naučiti koreografijo ampak dodati neko vrednost in vrednoto za življenje. Če znaš nekaj povedati, pokazati, živeti, potem je to čisto enostavno tudi zapisati. Kar nosiš v sebi, to vedno lahko daš.
V knjigi omenjate sodelovanje z Anito Ogulin in Zvezo prijateljev mladine.
Z drago Anito Ogulin smo sodelovali skoraj 20 let. V Plesnem Mestu in tudi sama vedno priskočim na pomoč, če čutim, da je to potrebno. Otrokom socialno ogroženih družin smo odprli vrata v Plesnem Mestu in jim nudili brezplačno plesno udejstvovanje in poskrbeli, da so bile to urice veselja, smeha in sprostitve, pomagali pa smo tudi na druge načine. Anito sem osebno poznala in njen odhod se je zgodil ob zaključevanju moje knjige. Žalostna novica se me je zelo dotaknila in čez nekaj dni se mi je utrnila misel, da je zgodbica o babici carici in pripadajoča pesmica Palačinke twist pravzaprav napisana njej. Takoj sem se odločila, da jo posvetim njej, saj s tem želim ohraniti spomin nanjo tudi za kasnejše generacije otrok in staršev. Želim, da njena dobrota, pozitivnost in pripravljenost pomagati, živi naprej v vsakemu izmed nas.
Kaj vam poleg plesa veliko pomeni? Imate še kakšne hobije? Slišali smo, da imate radi morje.
Rada imam otroke, družino, prijatelje, sodelavce, glasbo, veselje, iskrenost,… Rada imam naravo, sprehode s psičko Roso, rada kuham, ustvarjam in rada se zatečem v svoj mirni košček pod soncem v moji Izoli. Obožujem morje, šumenje valov, čudovite barve sonca, veter, ptice, tu najdem mir in sprostitev ter hkrati nove navdihe …
Kako ste uspeli skozi leta združiti plesno pedagogiko in umetniško ustvarjalnost?
Če delaš z otroki je dobrodošlo, da si pedagog in ustvarjalec v eni osebi, saj otroci vse kar jim predaš zajemajo z veliko žlico in si poleg staršev tisti, ki močno vpliva na otrokov razvoj. Jaz svoj poklic živim, nekateri pa ga verjetno res samo opravljajo. Ko nekaj kreiraš oz. ustvarjaš krepiš zavedanje in se počutiš živega in ne zapadeš v rutino.
Kaj je bil največji izziv pri pisanju knjige?
Hm…vse in nič… Podati se v nekaj novega, nekaj kar je prvič, je zagotovo izziv. Ko sem se odločila je steklo. Naslov knjige je bil znan, še predno sem se lotila pisanja. Nisem razmišljala kaj bom pisala in kakšni bodo naslovi zgodbic, koliko jih bo….usedla sem se, vzela zvezek in svinčnik in pisala, šlo je, kot da bi mi kdo narekoval. Zgodbe so se ena za drugo pisale same. Vedela sem, da bom vključila pesmico o slonu in Tini Balerinini, to je bilo vse, kar sem vedela v naprej. Ko sem napisala zgodbice in pesmice sem vedela, da bom potrebovala nekoga, ki bo moje pesmice uglasbil in zapel, po tehtnem razmisleku sem želela, da bi Tini posodila glas Damjana Golavšek in ko je na moje veliko veselje privolila, je bila rešitev na dlani, da jih bo uglasbil Čarli Novak, saj sta odličen glasbeni tandem, ki sta ustvarila že mnogo otroških pesmic. Ilustratorko mi je priporočila moja nečakinja, grafična oblikovalka Manca, izbrala je kar sošolko Tino Sapundžić iz likovne akademije in očitno je energija med Tinama takoj stekla, saj sva sklenili dogovor po prvih skicah, z Manco pa sta potem oblikovali dokončno podobo, seveda upoštevajoč vse moje želje. Koreografije sem naredila tako rekoč že ob prvem poslušanju demo posnetka. Deklice, ki jih imenujem kar Tine Balerine so z velikim navdušenjem pristopile k učenju in snemanju z našim izvrstnim snemalcem Klemnom. Ker pa je Klemenova mama učiteljica glasbe, pa je zapisala še notni zapis za vse tri pesmice in tako je postal še učni pripomoček za učitelje glasbe oz. inštrumentov. Založba Didakta je v prvi predstavitvi prepoznala knjigo kot didaktični pripomoček in pokazala interes, da Tino Balerino vzame pod svoje okrilje. Uživala sem v ustvarjanju in v spoznavanju novih ljudi, predvsem pa novega področja kamor sem s knjigo stopila.
Kaj bi želeli sporočiti otrokom, ki bodo prebirali vašo knjigo in se učili plesnih korakov iz Tine Balerine?
Naj bodo tako kot deklica Tina, navdih drugim. Naj bodo pogumni, ustvarjalni in pripravljeni pomagat sošolcem, predvsem pa naj verjamejo v svoje sanje….tudi Tini je uspelo spraviti slona na plesišče. A kako? Z odločnostjo in srčnostjo. Če komu zmanjka še malo poguma, za karkoli že, ne pozabit na skrivni babičin recept v knjigi. Ne pozabite, babice imajo vedno rešitev za vsako težavo, na njih se vedno lahko zaneseš!