Letošnja 41. edicija Zimske plesne šole je bila uspešna!
Eno leto je minilo od lanske 40. obletnice, svečane proslave 40 let delovanja Zimske plesne šole v Mariboru v organizaciji JSKD OI Maribor, ki jo je zasnovala in do svoje upokojitve 2024 tudi vodila Minka Veselič Kološa, takratna strokovna sodelavka za ples JSKD OI MB. Lansko leto je v organizacijo vskočila Nina Meško, strokovna sodelavka za ples JSKD RS tako, da je s pomočjo Minke Veselič Kološa ter plesne pedagoginje, koreografinje in plesalke Dalande Diallo stekla ZPŠ 2025, uspešnica 40K. Ko se je plesalo na in še po klasih, po hodnikih, se sledilo zgodovinski razstavi 40.-tih arhivskih fotografij ter video posnetkih iz teh 40 let. Ob otvoritvi razstave je Minka Veselič Kološa udeležence strokovno vodila ter obujala spomine tekom vseh teh let, tudi tiste nenadne selitve iz plesnih Unionskih dvoran (2010), v Karanteno na Pobreški 20. Ko se vprašaš – zakaj? Zakaj je moral učni in kreativni ples zapustiti svoje delovne prostore, tudi tiste na vrhu, ki so jih obnovili, uredili plesalci s svojimi družinami, tudi na novo postavili z lastnim delom in sredstvi, da se je v Mariboru zgodila plesna sodobnost, ki je mladim dajala ustvarjalni vzgon, tudi so Unionske dvorane bile polno zasedene. Sledilo bi še vprašanje, kaj se danes dogaja v teh prostranih Unionskih dvoranah, ki so jih leta polnili tako mladi, kot profesionalni plesalci in ustvarjalci.
Tako kot je vseh teh preteklih 15 let, je tudi 41. ZPŠ potekala v Karanteni na Pobreški 20, v času 20. do 23. februarja s pričetkom ob 9. 00 in zaključkom okoli 20.00, v zimskem času ob pričetku deljenih šolskih počitnic. In tako, kot lani, je tudi letos Nina Meško lahko znova odprla vhodna vrata v delavne prostore Karantene, da bi se lahko s prvim klasom: Dobro jutro telo, pričelo ob 9 uri. Na srečo sta Nina Meško in Vita Osojnik pot do Maribora ubrali že v četrtek (19.2.) popoldan. In je jutranji alarm – na pomoč (20.2.), sprožila Dalanda Diallo, kajti njihova ulica je bila neprehodna, ne le zavoljo snega, ampak tudi zaradi zrušenega debla. Tako, da se je Dalanda morala napotiti v Karanteno po peš poti in v smučarski opremi. Sicer je že dan poprej bilo vse pripravljeno na začetek ZPŠ 2026, le ključavnico je morala zavrteti odgovorna oseba.
In kdo je vodil prvo ogrevalno delavnico ob 9.00 Dobro jutro telo? To je bila Katja Čuk, ki je iz Barcelone popoldan 19.2. priletela v Trst, nato pa še v Maribor, da je lahko pravočasno prispela v Karanteno ter vodila ogrevalno jutranjo uro pilatesa za tistega, ki je lahko prišel na uro, in ga ni presenetil ali zametel jutranji sneg. Tisti, ki so prišli z avtobusi iz drugih krajev Slovenije, pa so se morali napotiti peš do cilja. Karantena ali najbližji hostel Pekarna, ko se je polurna pešpot tokrat raztegnila na skoraj dve uri; po pločnikih zatrpanih s kupi snega, ki so se mestoma topili. Tisti, ki so naročili mestni taksi, pa so lahko kar dve uri čakali na naročeni prevoz. Vreme ni vplivalo na plesno vnemo pedagogov in mladih plesalcev, ki so se že prvi dan poglabljali, urili in se vrstili po uro in pol z vmesno 15 minutno pavzo v treh plesnih dvoranah ter v dveh učnih plesnih stopnjah (I-II; II-III), v prijavljenih delavnicah s pedagogi: Balet za sodobne plesalce – Vita Osojnik, Modern – Max Levy; Sodobna Mobille Strength – Jerneja Fekonja. Učne plesne delavnice so potekale dopoldne, nato so sledile ustvarjalne delavnice: Solo koreografska delavnica – Vita Osojnik, Repertoar- Max Levy, Acrobatic Flow – Felix Rapela in April Veselko, Salsa Fusion – Katja Čuk, Butoh – Ryuzo Fukuhara, Partnering – Felix Rapela, Jerneja Fekonja, Max Levy.
Koreografinja, pedagoginja in ulična umetnica Vita Osojnik, je maturirala na Gimnaziji Kranj in na Srednji glasbeni in baletni šoli Ljubljana. V tem času je plesala tako na poletnih, kot zimskih plesnih šolah (JSKD RS), se urila v hip hopu in horton tehniki, nato se je odločila za študij na plesni akademiji SEAD v Salzburgu, ga uspešno zaključila, kasneje tudi poučevala in koreografirala na tej akademiji. Redno je bila zaposlena na Umetniški gimnaziji (SVŠGUGL) za ples v Ljubljani, deluje pa v okviru društva Qulenium, na AMEU- akademiji za ples, tudi v okviru Šugle ( šole pouličnega plesa)… Kot koreografinja je ustvarjala celovečerne plesne predstave, v zaporedju treh zadnjih let ( 2022,2023 in 2024), je na odru Plesnega teatra Ljubljana uprizorila svojo trilogijo: Vse kar se je že zgodilo, Izven osi, in Prostor z razgledom. Njena ura Sodobnega baleta (II-III) se je pričela ob drogu in postavitvi telesa, nato pa je baletna sodobnost stekla po prostoru kot lahkoten plesni prelet. Tudi je sama poudaila, da je pomembno kako se vstopi, se postavi v prostor, kam se usmerja, ko nič manj niso pomembni pogledi, prezenca, drža, roke… Njen moto je: če se zmotiš v plesni izvedbi, nič hudega, pomembno je- le, da ta svoj trenutek dobro izpelješ. Na Solo koreografski delavnici je bila njihova dinamična mentorica, ki je spodbujala ustvarjalnost, poudarjala postavitev, raztege, izraznost, in jim ozaveščala ter širila obzorja gibkih izvedb, ko so raziskovali svoj repertoar v okvirjih sodobnega plesa: od ideje, končne oblike, do same izvedbe.
Mariborčanka Jerneja Fekonja, se je po zaključku SVŠGUGL napotila na madžarsko plesno akademijo BCDA, kjer je 2019 tudi diplomirala. Je sodobna plesalka z mednarodnim izkušnjami. Ustvarjala je kot peformarka, in nastopala s številnimi plesnimi umetniki, med drugimi tudi z Maxom Levyjem v Frankfurtu in Felixom Rapelom v Bruslju, v Sloveniji z Andrejo Podrzavnik Rauch, v Plesnem teatru Ljubljana, kot tudi po odrih Evrope. Delovala je v institucijah, kot asistentka koreografa in vodja vaj, tako v SNG Operi in baletu Ljubljana (v koprodukciji s SNG Dramo LJ), kot v Teatru Bremen in Tanz Trialog v Nemčiji. Lanskega aprila je v Mariboru vodila koreografski laboratorij Flowscape v organizaciji JSKD OI MB, ki se je zaključil 17. junija ob predstavitvi na Festivalu Lent. Plesna metoda Mobile Strenght združuje sodobne principe gibanja, s ciljem razvijati plesno zavedanje, da bi se v skladju misli in mišic sprožilo gibanje v želeni kinetični verigi, ki telo celostno uravnoteži ter aktivira. Cilj metode je razvijati plesno zavedanje, tudi raziskovati osteopatske principe v izogib telesnim poškodbam. Vadba je potekala od osnovnih gibalnih pomikov na tleh , do zavestnega razvijanje gibkih fraz in dvigov. Jerneja je vodila tudi jutranjo delavnico: Dobro jutro, telo, kjer so se udeleženci sproščeno ogrevali ter upočasnjeno pretakali od tal do samega dviga, ob tem pa se zastavilo vprašanje o poškodbi Ahilove pete. Ob vprašanju se je osredotočilo na fascijo, vezivno elastično tkivo, ki varuje mišice, sklepe in kosti. Je sila občutljivo na stres in dehidracijo, ki lahko pelje do krčenja mišic. In je na delavnici sledila konkretna aktivacija sproščanja vezi ter mišic nad peto. V najinem pogovoru, je Jerneja poudarila, da študira in se poglablja v somatiko gibanja, celostno povezavo med telesom, umom in čustvi, zlasti prek zavedanja telesnih občutkov in gibanja, kar je področje tudi Feldenkreis metode ter fizioterapevtskih praktik.
Max Masahiro Levy je koreograf, plesalec in pedagog bogatih baletnih, kot sodobnih plesnih izkušenj. Svojo plesno pot je pričel v Tokiu, kjer se je spoznaval z baletom, nato pa se je s starši preselil v očetovo domovino v ZDA, kjer je sledila njegova baletna nadgradnja na Boulder Ballert School, tudi v programu San Francisco Ballet Trainee. Profesionalno je plesal pri American Reportory Ballet in Charlotte Ballet, kot solist pa v Ballett Staatstheater Nürnberg. Je koreograf in ustvarjalec, ki svoje projekte predstavlja po evropskih prizoriščih, kod pedagog pa poučuje tudi na Hochschule fűr Musik und darstelle Künste Frankfurt. Plesno delavnico Modern je zasnoval na svojih baletnih izkušnjah, ki jih povezuje z modernim in sodobnim plesnimi principi. V svoji delavnici Repertoar pa skupaj s plesalci razvija fizične principe ustvarjalnosti ob somatskih praksah, in zaupanju v lastno telo, ko obstoječa dela poslužijo tudi kot izhodišče za ustvarjalne procese. Na stopnji I-II , kjer so mu sledili mlajši udeleženci, je pričel s gibalnimi prvinama, stopnji II-III , pa so mu sledili že bolj izkušeni plesalci, tudi plesna skupina ŠIK, Plesne izbe Maribor/ PIM, ter znani mentorji naših plesnih skupin. Maxa sem vprašala, kako to, da se je iz ZDA preselil v Nemčijo, kjer aktivno deluje? Zakaj ni ostal v ZDA in nadaljeval s svojo kariero? Odgovoril je, da so ZDA velika država, tudi so razdalje med mesti velike, npr. če si dobil svoj profesionalni prostor v New Yorku, boš stežka zajadral v kako drugo mesto, npr. v San Francisco, kjer bi moral na novo začeti. Zato umetniki največkrat ostanejo v mestu svojih delavnih začetkov. V Evropi so med državami in mesti dobre povezave tako, da lahko planiraš delo ali pač produkcije na več krajih ene, ali več držav, oziroma mest in si kot umetnik veliko bolj mobilen. Na vprašanje, kako je zadovoljen z delom v delavnicah, je odgovoril, da so velike generacijske razlike, kar je potrebno upoštevati. Presenetili so ga ravno mlajši plesalci s svojo vnemo in trudom, da dosežejo dober cilj, kar jim zelo dobro uspeva. Vodil je tudi jutranje klase Dobro jutro telo, kjer se je osredotočalo na masažno sprostitev stopal in nog, vladal pa popolni sproščujočo mir.
Félix Rapela je svojo pot gibkih telesnih raziskovanj pričel s kung-fujem, nato še z akrobatiko v cirkusu. Sodobni ples je odkril med študijem scenskih umetnosti in cirkuških veščin na univerzi UNSAM v Buenos Airesu, po zaključku študija 2018 se je preselil v Bruselj, kjer je soustanovil kolektiv Les Sudakes. Felix je od februarja na umetniški rezidenci v Mariboru, v organizaciji JSKG OI MB in sodelovanju s Pekarno Magdalenske mreže in s Plesno izbo Maribor, kjer z Jernejo snujeta svoj nov projekt. Vodil je delavnici Acrobatic Flow in Parntering , zaradi obveznosti v Bruslju, je ZPŠ zapustil ob zaključku drugega dne. Acrobatic Flow je Felix na nižji stopnji začel z znanimi prvinami: stoja, prevali, v povezavi s prvinami sodobne tehnike, na višji stopnji pa z večjim dinamičnim razponom, upoštevajoč odskoke, ravnotežja in plesne povezave. Zadnja dva dni, pa je delavnico prevzela Mariborčanka April Veselko, plesalka, koreografinja in pedagoginja, ki je ob najinem srečanju veselo poudarila, da je njej akrobatika še posebej ljuba. Delavnico Partnering je Felix vodil z Jernejo, nato pa ga je zamenjal Max. Je delavnica plesnih kontaktov, ki si sledijo v parih, tudi akrobatskih oblik ter dvigov. V petek 20.2. ob 20 uri sta Jerneja Fekonja & Felix Rapela predstavila svoje delo v nastajanju, kjer raziskujeta intimnost in arhitekturo telesa v medsebojni fizični povezanosti, ko se ob fizičnih procesih lahko vzpostavijo ter preoblikujejo medsebojni odnosi. Njuna plesna miniatura se je pričela na parketu dvorane, kjer sta na tleh nepremično obležala, prilepljena eden nad drugim. Tihi trenutki stečejo, ko se počasi zaznajo premiki hrbtišča, ki se dvigujeta in procesno osvobajata, vse dokler se ne dvigneta, ter figurativno zgradita svoj arhitekturni stolp, ko on stoji na njenih ramenih in zre v prostor. Bil je to simpatični prikaz gibkih povezav v strukturah partneringa. Kaj se bo pa iz te gibke črtice razvilo, bo možno videti prihodnje leto v Mariboru.
Katja Čuk se je po treh letih znova vrnila na sceno ZPŠ, nazadnje je poučevala leta 2022, ko je naznanila svoj ponovni odhod v eno od držav južne Amerike. Po ZPŠ 2022 pa je našla svojo novo plesno destinacijo v Barceloni, v mestu ki ga obožuje, kot pravi. Začela je povsem na novo, ni bilo lahko, je poudarila, vendar ji uspeva, tudi znova poučuje salso, pa pilates, ples in obvlada splet, saj se tudi tako povezuje s svojimi učenci. Njena domovina je Slovenija, zato se tudi večkrat vrača, da obišče svojo babico in družino. Pot njene plesne salse se pričela ob petletnem bivanju v Caliju v Kolumbiji, kjer je imela priložnost plesati in nastopati pri priznanih umetnikih salse, in tekmovati v disciplini salse na Salsadromu. V Katjini delavnici Salsa Fusion se kaj hitro nadgradijo osnove salse ob stilni glasbi in Katjinem plesnem temperamentu.
Delavnico Butoh je vodil Japonec Ruyzo Fukuhara , ki je leta 1989 diplomiral na Univerzi umetnosti v Nagoji na Japonskem, kjer je študiral eksperimentalno umetnost. Že med študijem je začel plesati z dvema pomembnima plesalcema butoha: Semi-Maru in Mini Tanako. Z letom 2000 je kot plesni umetnik deloval po Evropi in bil deležen več nagrad. Leta 2010 je pridobil status samozaposlenega na področju kulture na Ministrstvu kulture v Sloveniji. Ples butoh, Ruyzo poučuje na Filozofski univerzi v Ljubljani. Tokrat je vodil delavnico Tihi dialog, ki temelji na butoh plesu, ki odpira celostni odnos med duhom in telesom, domišljijo in zaznavo. Skozi notranji vpogled se lahko vzpostavi tihi dialog, z ozirom na osebna čutenja ter misli. Njegove vaje temeljijo na Noguchijevi gimnastiki in jogi, so vaje , ki sproščajo in pripomorejo k ustvarjanju. Na delavnici se je Tihi dialog tiho in počasi širil, tudi poglabljal v upočasnjenih premikih. In je tudi Ruyzo vodil Delavnico dobro jutro, in to zadnjega četrtega jutra 41. ZPŠ. Njegovi tihi delavnici je prisostvovala tudi Tina Dobaj in mogoče obstaja možnost, da skupaj z Ruyzom zasnujeta kaj novega na sceni.
Tokrat se med pavzami lahko srečavalo tudi Anito Čanadi, ki si je vzela čas za sproščeno vadbo, sicer intenzivno poučuje v PIM in se usmerja v priprave muzikala z II. gimnazijo Maribor. Lani je to bil muzikal Shrek, kar jo silno veseli. Po kar nekaj letih se je dalo na ZPŠ srečati tudi Ingrid Gregorič, ki je pred desetimi leti ustanovila Zavod Move in Dance v Izoli. Kmalu zatem je rodila hčerko, nato pa se z družino preselila v Milano, kjer je sodelovala z njihovim kulturnim društvom Lilliput. In ko sem jo vprašala , kaj se trenutno dogaja v Izoli, je ponudila plakat, v povabilo na Mednarodni festival ART& FLEX , ki je prvič letos potekal od 6-8. marca, v organizaciji Občine Izola, CPKŠ, JSKD in društvom MYND.
Posebni rekord v udeležbah na ZPŠ nosi pedagoginja in koreografinja Rosana Hrovat, ki sodobni ples poučuje na Glasbeni šoli Krško in se že 30 let s svojimi učenci udeležuje ZPŠ MB, seveda po dogovoru s starši in šolo. Glasbena šola njihovo učno plesno usmeritev tudi finančno podpira in prispeva delež k dvotedenskimi stroškom.
In je na 41. ZPŠ vse tako utečeno ter mirno teklo, pravzaprav tako, kot leta poprej. Med odmori so se vrstili obiski pisarne, kjer je vedno čakal kotiček za tople napitke ter dobrodošle dodatke za moč in energijo, od sadja, oreščkov in piškotov. V enem tihem trenutku mi je uspelo nagovoriti tudi Dalando Diallo, ki je letos organizirala ZPŠ, in jo vprašam občutkih, in zadovoljstvu o poteku letošnje ZPŠ , tudi koliko je udeležencev, ko so dvorane kar polne: ‘Odlično je, vse teče gladko, in sem zadovoljna, sploh z ozirom na težavni začetek, ko so zavoljo snežnih razmer nekateri imeli težave prihoda v Karanteno, celo premočeni so prihajali. Delavnice so dovolj polne, saj je več kot sedemdeset udeležencev. Spodbudno je, da je največ mladih od 10-11 let. Je nova generacija, ki izgleda, da je na novo motivirana, ko vsi tako zainteresirano sledijo delavnicam. Sicer bi si želela, da se mariborski plesalci medsebojno bolje povežejo, ko tudi da sodelujejo na tovrstnih delavnicah.‘
V soboto 21. je v okviru ZPŠ v Sodnem stolpu Maribor stekla 50 minutna predstava GROM, avtorska iniciacija našega uveljavljenega plesnega umetnika Bena Novaka, kot neke vrste osebni obred prehoda v novo obdobje (premiera marca 2024 v PTL). Uprizoritev je bila del pred-festivalskih dogodkov v okviru 20. Platforme sodobnega plesa (Zavod Moja Kreacija, Maribor). Mogočni krožni ambient Sodnega stolpa je avtorja očitno na novo navdihnil, ko je v plesnem solu slovanskega Kurenta, predstavnika življenja in smrti, našel svoj novi, navdušujoči izvir moči in osebnega očiščenja. Kurent je strašljiva obredna maskota moči, ki v tem starodavnem ritualu pometanja z zimo pripomore k novemu, k pomladnem solsticiju. In je tega večera, v hladnem Sodnem stolpu, strašljiva ter težka maskota Kurenta, v tolikšni meri izpolnila nastopajočega, da se je sledilo mogočnim ritualnim in fizičnim presežkom njegovega plesnega obredja. V tistem trenutku, ko je snel svojega Groma, je obstal, verjetno do cela izpraznjen in povsem pripravljen za tisto novo kar je naznanila svetlobna zatemnitev zaključka, kar je sprožilo odmevni aplavz navdušenja.
41. ZPŠ se je zaključila 23. 2. in to po planiranem urniku, ko je sledil že prvi popočitniški šolski dan, in so nekateri tudi odhajali, zato je bila zaključna predstavitev plesnih dosežkov na delavnicah organizirana že 22. 2. zvečer, po zaključku delavnic, v prostorih Karantene. To je tisti trenutek, ko si vedno znova presenečen, le- koliko znanja in plesnih presežkov so v teh treh dneh pridobili plesalci na učnih delavnicah. Izkazali so se v skupinskih plesnih kombinacijah na stopnji I-II, medtem ko so na višji stopnji II-III že izstopali solistični utripi, ko dvorana postane kar utesnjeni oder. Na kreativnih delavnicah so kar potrudili in ustvarili že zaokrožene koreografske miniature. Mladi plesalci Solo koreografske delavnice so svoje plesne utripe še medsebojno razvijali in se predstavili v zaokroženi koreografiji plesnih duetov, ki so se ob koncu zlili v skupni zaključek. Svoj učni repertoar je še posebej nadgradili in dopolnil Plesni kolektiv Š.I.K. PIM, ki se je začel z liričnim solom Deborah Iris Ačko Pušnik. V nadaljevanju se je prepletal v duete in skupinske oblike in se je kolektiv predstavil kot dobro uigrana plesna skupina: Maja Voglar Rodošek, Vita Pavšič, Eva Peklar, Asja Žgeč, Neža Lampret, Dora Domjančič, Uršla Kramberger so skupaj z Luko Oblakom, ki je v svojih akrobatskih skokih dobesedno čudežno vijugal po danem prostoru. Dogodek se zaključil v gibki in poglobljeni tihoti butoh plesa, kjer je vsak oblikoval svoj figurativni uvid. Za zaključeno skupno vzdušje je poskrbela Katja Čuk, ko so vsi skupaj veselo zaplesali, plesalci , pedagogi in gledalci, v ritmu živahne Salse Fusion.
Nina Meško je na 41. ZPŠ objavila novost o dveh dodatnih plesnih šolah, ki bosta dopolnili spomladansko in jesensko sezono. Torej bo v organizaciji JSKD RS steklo plesno šolanje v vseh štirih letnih sezonah, ki se prične že v tem letu. Spomladanska plesna šola / SPŠ v Celju: 3.-5. aprila; POletna plesna šola/PPŠ v Ljubljani 6.-7. julija; Jesenska plesna šola / JPŠ v Izoli: 23.-26. oktobra. Novo je tudi to, da bodo vsi udeleženci, ki bodo obiskali vse štiri sklope letnega plesnega šolanja, prijeli Indeks PŠ 2026, v katerem bodo zabeležene vse opravljene delavnice. Indeks bo služil kot dokument neformalnega plesnega izobraževanja v okviru Štiridelne plesne šole. Plešimo in se veselimo!