40tka Zimske plesne šole/ZPŠ Maribor se je jubilejno iztekla, tako kot bi, in smo pričakovali, a se je le nekje vmes nekoliko zagozdilo.
In je producentka za ples Javnega sklada za kulturo RS/JSKD RS Nina Meško, pritisnila ob pravem času na pravi gumb, da je še uradno lahko poslala razpis v eter in je stekla organizacija v sodelovanju JSKD OI Maribor in ZKD Maribor. In tako, kot bi moralo biti, so ´bogovi´ na novo povabili Minko Veselič Kološa, da se lahko 40 let Zimske plesne šole, ki jo je ustvarila, vodila in nadgrajevala, tudi slavnostno udeleži. Kot smo že lani poročali, da se je po odhodu Minke Veselič Kološa v zasluženi in zaželeni pokoj, vodstvo JSKD RS odločilo, da delovno mesto samostojne strokovne sodelavke za ples tako za Maribor, kot obsežno področje treh regij SV Slovenije, enostavno kar izbriše s seznama njihovih zaposlitev. Pa čeprav tako Maribor, kot področje treh regij SV Slovenije močno presega število plesnih društev v odnosu na njihove druge izpostave. Tokrat se je Minki pridružila, v delujočem biroju stavbe Karantena na Podbreški 20, plesalka, pedagoginja in koreografinja Dalanda Diallo, ki bo v prihodnje prevzela celoletno organizacijo plesne dejavnosti JSKD tega območja. Ta prostor ni le namenjen biroju, ampak je obenem dragocena soba za relaksacijo in meditacijo mladih plesalcev, sočasno še samopostrežna toplih napitkov, oreščkov in vitaminskih pospeškov, ki tako prav pridejo ob zahtevni plesni vadbi.
Zimska plesna šola vseh teh 40. let deluje v času zimskih počitnic z namenom, da se ponudi raznoliki nabor plesnih vsebin za vse starostne skupine, tudi medsebojno poveže v internacionalno plesno skupnost. Program je v štirih dneh zaobjel štiri programske plesne vsebine, dveh starostnih skupin: I, II-III, sodobni balet, sodobni ples, modern, hip-hop, Cuningham tehnika, delavnica Iris metode za učitelje ter Poplesavanje. Program je potekal od 9.00 do 19.30, z vmesnimi 15 minutnimi premori ob zamenjavah dvoran; dobrodošlega odpiranja oken in možnosti zajemanja novih, svežih zračnih vsebin.
Z Nino Meško sem spregovorila nekaj besed o izbiri letošnjih pedagogov. Dejala je, da so se osredotočili na tiste priznane plesne pedagoge, ki so se na tak ali drugačen
način v teh 40. letih srečali z ZPŠ, in so v svoji večletni uspešni praksi razvili svoj program poučevanja, kot tudi na tiste priznane, ki še nikoli niso bili v tej zimski učni preobleki. Nino Meško smo srečavali na ZPŠ v zaporedju let, ko se njena hčerka Lana odločila za ples, jo spremljala, in se vozili v njen rodni Ptuj. ‘Tudi sama sem nekoč bila deležna programa ZPŠ, mislim da 1986, torej na samem začetku kot dvanajstletnica, vendar se veliko ne spomnim, niti kako sem prispela iz Ptuja v Maribor, sama z vlakom ali z mamo? Ko opazujem udeležence, te mlade plesalce, kako se medsebojno povezujejo in družijo, ugotavljam koliko so vredna ta kratka plesna srečanja, ker prihajajo iz različnih krajev, tudi tujine, se med seboj spoznavajo in jih poučujejo drugi pedagogi. Ob tem , pa me nenadoma spreletela vizija o štirih letnih plesnih časih-šolah, poleg ljubljanske PPŠ, pa ZPŠ MB, pomislila še na spomladansko ter jesensko plesno šolanje. Bo treba razmisliti in preučiti!
Torej nova vizija, novi zagoni. Tokrat se Nina Meško odločila, da ob tej obletnici ponudi tudi novo spodbudo za jutranja ogrevanja in je za vsako jutro ZPŠ 2025 povabila drugega pedagoga, ki je v svoji različici programa pripravljal plesno telo za jutranji plesni vzgon, v prvem jutranjem klasu Dobro jutro, ki se pričel ob 9.00. Dobro jutro je odprta tema z ozirom na vsebino, vendar usmerjena na prebujajoče se telo, ki se usmerja v novi prostor, tokrat v prostor lahkotnega telesnega povezovanja.
Prvega dne je plesalce v jutranji uri aktivirala plesalka, pedagoginja in koreografinja Andreja Šraj, ki prvič na ZPŠ sodeluje kot pedagog, pred petimi leti je bila še sama udeleženka ZPŠ, ko je sledila tehniki Nastje & Michala, sicer je svoje plesne korake brusila v Plesni Izbi Maribor, enako kot tudi Mariborčanki Anja in Jasmina. Leta 2007 je odšla v New York in se izobraževala na akademiji Dance New Amsterdam, kjer je ob zaključku pridobila certifikat za poučevanje Simonson tehnike in se tik pred sezono 2009/10 vrnila domov ter začela plesati in poučevati v Galeriji plesa Maribor. Leto kasneje je začela sodelovati z Društvom umetniškega plesa Harlekin. Na ZPŠ 2025 je vodila klas modern ples I, za mlajše in manj izkušene udeležence od 8 let dalje in starejše ali zelo izkušene, od 18 let naprej II-III, sicer modern ples združuje vse današnje plesne tehnike, tudi akrobatiko: ‘Veselje je delati, ko vidiš toliko mladih, ki z navdušenjem sledijo in plešejo. Vzhičena sem, ko sledim koliko je bilo narejenega vseh teh 40. let na plesnem področju tu v Mariboru. Koliko plesalcev je izšlo in se mladi še gradijo ob učiteljih, ki so se tudi urili v tem obdobju 40. let, saj to je celo moje življenje.‘ Na klasu modern I so stekli poskoki, odrivi in skoki, tudi prvine talnih zdrsov, ter tehnika plesne drže; starejši pa se nadgrajevali ob koreografskih povezavah. Zadnji večer, ko je sledil kratek prikaz osvojenega znanja, je Šrajeva simpatično združila in prijateljsko povezala oba klasa.
Dobro jutro s priznanim švicarskim koreografom in pedagogom Simonom Wehrlijem je steklo v tišini, na blazinah in ob poglabljanju ter osredotočenju na telesno, mentalno ter gibalno čuječnost po certificirani metodi Body Maind. Tudi plesalka, koreografinja in pedagoginja Anja Bornšek se je osredotočila na metodo Body Mind in to na energijo medsebojnega povezovanja v prostoru brez dotikov , ko roke postanejo občutljivi senzorji, npr. ko se po danih pripravah zavezanih oči, skuša ugotoviti bližino partnerja. Zadnjega dne je Dobro jutro vodila plesalka, pedagoginja in koreografinja Jasmina Križaj, ki se je usmerila na sproščanje, dihanje in izdih s samoglasniki, ki se oblikujejo in povezujejo. Na primer: glasno O, ki asocira na objem, ali U na ostrino, vendar vselej v povezavi s seboj, središčem zemlje in nebom. Jasmina Križaj je udeležencem ZPŠ ponudila še tretma notranjih organov: CHI NEI TSANG, ki prihaja iz Kitajske, kot tudi TOK SEN, starodavno terapijo telesnega čiščenja in pretoka zastale telesne energije; žal pa je zmanjkalo dni in ur za vse, ki bi si želeli njenih tretmajev.
Koreografinja in pedagoginja Vita Osojnik tokrat drugič poučuje na ZPŠ, prvič je bilo lani. Kot plesalka pa je skoraj vse svoje počitnice na takratni Srednji baletni šoli Ljubljana preplesala tako na Poletni šoli kot ZPŠ v Mariboru, najljubši klasi pa hip-hop, ki jih vodil še Siniša Bukinac, pa horton in floor-bar pri koreografu Fredu Lasserju ter balet pri Maritzi Galaz. Vita je vodila klas Balet za sodobne plesalce, Sodobni ples I, II-III, klasi pa polni, tudi nabiti z njeno energijo, ko ji vsi koncentrirano sledijo. Njenemu klasu Balet za sodobne plesalce sta prisostvovali tudi sestri Eva in Ana Peklar. Starejša Eva se plesno izobražuje v Plesni izbi Maribor, tokrat pa je sledila še drugim plesnim programom in tako kot pri baletu tudi pri drugih kar izstopala. Mlajša Ana je prisostvovala le baletnemu klasu, po svoji postavi in plesni drži je rojena za balet, kot se reče. In je vseskozi izstopala v svoji prefinjeni izvedbi; ko pogled sledi rokam, malim vzgibom in so piruete leteče tako kot skoki po dvorani, takoj je bilo jasno da se baletno izobražuje na razredni baletni stopnji KGB Maribor.
Po urniku je letos znova bil na vrsti hip hop, ki ga je vodil plesalec, koreograf in pedagog Željko Božić na ZPŠ. Tokrat že četrtič sodeluje; prvič leta 2004, nato še 2005 in 2006, a se tistih dni bolj malo spominja, le-to da je bilo vse drugače, kot je dejal; saj se dogajalo še v Unionski dvorani. Njegov klas za začetnike je po urniku sledil sredi dneva, nadaljevalni pa na koncu. Ko je že prvega dne na svoji zadnji uri doživel presenečenje. Namreč sedem mladih balerin iz Nove Gorice je bilo namenjenih k uri Baleta za sodobne plesalce, ampak jim je zagodel promet in so v Maribor prispele z veliko zamudo. Da pa plesni dan ne bi bil izgubljen, so jih napotili na zadnjo uro, torej na hiphop, kjer so ostale vse do konca, vidno uživale, tudi nastopale v programu hiphopa na zaključku ZPŠ. Željko je bil navdušen, ko tudi balerine lahko sproščeno sledijo temu sodobnemu ritmu, kar potrjuje, da je to ritem in ples časa; in je še več kot to, je druženje, tudi življenjski stil. V začetni skupini so mu sledili učenci OŠ, se smejali, zabavali in se veliko naučili, da jih je bilo veselje gledati. Željko Božič je s svojimi koreografijami osvojil več kot sto medalj od tega je vsaj 20 zlatih iz evropskih in svetovnih prvenstev znotraj organizacije IDO, ki ga je zaradi izjemnih koreografskih dosežkov uvrstila v svojo hišo slavnih. Zadnja leta so njegove koreografije bile nagrajene tudi na številnih festivalih hiphopa. Njegov plesni izraz je povezan s hiphopom, tudi drugimi uličnimi plesi, poučeval je in vodil delavnice na mednarodnih kampih.
Plesalnica ‘izrazi se‘ pod vodstvom plesne umetnice Jasne Knez, ki je po programskem sporedu tudi potekala ob koncu dneva, namenjena pa sproščanju in poglabljanju. Jasna je prvič na ZPŠ MB poučevala leta 2004 in 2005. O svoji Plesalnici je zapisala, da se nič novega ne bodo učili, kar bo novo je dojemanje sebe in drugega, ob tem pa se bodo posluževali besed: glasu, zvoka, pisanja, prepuščanja, snemanja mask, kot osvobojeni pa ustvarjali gibe in notranja stanja. Klas je bil prilagojen ženski ´animi´, torej odkrivanju lastne ženskosti, ob sproščanju bokov, v liriki rok, osredotočenosti na krog , vijuge poglede…Na prvi klas je prišla mladenka, ki je želela plesati ter drseti v kontaktu s tlemi. Jasna ji je dopustila, saj je dvorana kar prostrana, ona pa svoje prevale obdelovala tik ob skupini; ko je nenadoma vstala in se jim pridružila. Jasna Knez nadaljuje in nadgrajuje slovenski izrazni ples, ki je nastal po vzoru nemškega ekspresionizma, posredovala, in poučevala ga v okviru svoje plesne šole Meta Vidmar in je bila prva plesna šola v Sloveniji (1930). Meta Vidmar je svoje plesno šolanje poimenovala Izrazni ples, tudi ga predala svojim učenkam, ena njih je bila Živa Kraigher. Iz Živine šole Izraznega plesa izhaja tudi Jasna Knez, ki se je z letom 1984 kot plesalka, koreografinja in pedagoginja tudi profesionalno posvetila plesni umetnosti; gostovala po znanih festivalih ter odrih Jugoslavije, Slovenije, Zamejstva in dlje po svetu, in sodelovala z znanimi umetniki različnih umetniških smeri.
Posebna gostja in pedagoginja jubilejne 40tke je bila Američanka Ann Papoulis, vizualna umetnica, ustvarjalka in iniciatorka umetniške ustvarjalnosti. Pri 23. je začela s poučevanjem v studiu Cunningham na Manhattnu , tudi je poučevala tehniko , in vodila delavnice za plesne ter gledališke družbe po Evropi in ZDA. Nazadnje je bilo njeno multimedijsko delo predstavljano v Atelier de la Main d´Or v Parizu. Tokrat je na ZPŠ drugič vodila (prvič 1993) klas plesnih osnov ter tehnike Cunningham, ki se osredotoča na celovito delo hrbta in nog s središčem v medenici. Po začetnem segrevanju je sledilo gibanje po prostoru v zaporedju korakov, tekočih gibov in skokov, v počasnejši adagio frazi ter v odnosu telo-prostor. Njena triurna delavnica za učitelje plesa: Iris metoda, temelji na The Iris MAP, izvirni metodi domišljijskega dojemanja, sestavljeni iz sedemih osnovnih energijskih prostorov. Ann Papoulis se je po zaključku ZPŠ usmerila v CK Španski borci, kjer je delovala s profesionalno skupino En- Knap Group, nato pa je sledil še plesni vikend na AGRFT.
Prvi dan letošnje ZPŠ se ni zaključil z delavnicami ampak se je nadaljeval ob praznovanju 40 let neprekinjenega izobraževanja v okviru Zimske plesne šole Maribor, ob otvoritvi pregledne razstave 40.-ih arhivskih fotografij in let delovanja ter predstavitve video posnetkov. Po razstavi je udeležence strokovno vodila in obujala spomine Minka Veselič Kološa, se osredotočila na dogajanja tekom vseh teh let, tudi selitve iz Unionske dvorane v Karanteno na Pobreški 20. Slavje, spomini in pogovori pa so se nadaljevali ob glasbi in plesu v kletnih prostorih Karantene.
Naslednjega dne se je prostor sprostitve umiril, vsaj v času učnih plesnih ur tako, da sva se z Minko lahkotno in v miru pogovarjali. Zanimalo me kako je nastajala ta obsežna razstava, ki je na ogled vse do aprila. Dejala je, da na pobudo Nine Meško.
‘Nato sva se z Dalando usmerili v zahtevno delo, ko se je moralo iz vseh teh fasciklov izluščiti osnove, pregledati fotografije, videe, da sva prišli do končne izbire in sva se usmerili na sestavljanje po letih tudi na oblikovanje razstave ter končno postavitev. Delo je potekalo sistematično cele dneve, sama tega ne bi zmogla.’ Vprašala sem jo, kakšni so občutki ob tej visoki obletnici in njeni uspešni gradnji ter razvoju plesne umetnosti tako v Mariboru kot v SV delu Slovenije. ‘Lepi, polni hvaležnosti za vse priložnosti spremljanja mladih plesalcev, pedagogov skozi teh 40. let, kar mi je dajalo energijo in polet še naprej. ZPŠ sem postavila po vzoru Poletne plesne šole, ki je stekla v Ljubljani po programu takratnega ZKOS, kasneje še za 6 let prevzela poletno šolo, ki je potekala na takratni Minoritski odprti sceni in to 10 dni z 12. imi pedagogi in 160-180 plesalci, ob sedmih plesnih predstavah, ki so se uprizarjale na Festivalu Lent. In vse so bile razprodane. Spomnim se žara in radosti, ki so jo mladi izžarevali na vsakem koraku. In je 50 let minilo, ko sem kot štirinajstletnica začela plesati v KUD Študent. Ob moji zaposlitvi v ZKD Maribor sem 1987 postavila celoletno plesno izobraževanje v Mariboru /CPI, ko ni bilo dovolj naših plesnih pedagogov in koreografov, sem iskala ter vabila tuje. Informacije so prihajale od Neje Kos iz Ljubljane, pa tudi sama sem jih pridobivala na poletni mednarodni plesni šoli v Rovinju. Ob novi zakonodaji o društvih je ZKOS zamenjal JSKD RS in CPI ni mogel več delovati ob novi organizaciji, zato smo zaključili s tovrstnim plesnim izobraževanjem. Da pa ne bi povsem zaključili sem leta 1994 zasnovala Plesno izbo Maribor/ PIM, jo vodila, skrbela za plesno rast mladih, poučevala, koreografirala in ustvarjala; in se te dni vrstijo vse te slike…
Zadovoljna sem, da se teh 40 let tako lepo izšlo in so nekdanji mladi plesalci CPI-a pričeli prihajati po plesnem študiju nazaj v Maribor, tudi vodili klase na ZPŠ, kot prva je bila Snježana Premuš, vodila pa je klas sodobnega plesa 2001. Upam, da se bo za Maribor in področje SV Slovenije, le našla rešitev za zaposlitev samostojne strokovne sodelavke za ples, da Maribor še naprej ostane vidno mesto plesne kulture in umetnosti. Vesela sem da je Dalanda Diallo sprejela ta izziv, saj v prostorih PIM, v Karanteni poučuje ter vodi plesne skupine, in ji bo lažje poskrbeti še za ples v okvirjih OI JSKD Maribor, ki domuje v isti stavbi.’
Dalanda Diallo je svoj družinski in nov plesni dom našla v Mariboru, je plesalka gvinejskega rodu, s plesom pa je začela na Srednji baletni šoli v Ljubljani, na oddelku za sodobni ples, pod vodstvom prof. Vilme Rupnik. Nato je nadaljevala v študijski repertoarni skupini PS Intakt, tudi se izobraževala tako doma, kot v tujini, v afriških plesih pa izpopolnjevala v plesnem centru Georges Momboye v Parizu. Je soustanoviteljica Kulturno umetniškega društva Baobab, ki deluje tudi na področju afriške umetnosti in soustanoviteljice afriškega pevskega zbora Sankofa. V najinem pogovoru, je dejala, da je rada sprejela ta nov plesni izziv v organizaciji OI JSKD MB, in upa da ne bo večjih težav, saj ima tako dobro inštruktorico, seveda Minko.
Drugega večera je bil planiran ogled dveh plesnih predstav, ob 20. uri v Minoritski cerkvi – Lutkovno gledališče Maribor, nato še ob 20. 45 na odru Gosposka Maribor. V Minoritski cerkvi je gostovala Jerca Rožnik Novak s plesno predstavo 2Gether/ AL(L) / Skupaj Popoln(om)a sama, premiera PTL 2020; koreografija in koncept Jerca R. Novak & Johannes Randolf, v izvedbi Jerce R. Novak & Veronike. Predstava je del pred-festivalskih dogodkov Platforma pred Platformo v okviru 19. Platforme sodobnega plesa (Zavod Moja kreacija) in 40. Zimske plesne šole Maribor (JSKD). Plesalka Jerca R. Novak je priletela na plesna tla, s svojo plesno energijo kar zapolnila veliki prostor Minoritske cerkve s svojim solom v duetu z Veroniko, ki ni mogla prisostvovati predstavi, tako kot tistih ´kovidnih´ dni osame. Zato Jerca zapleše ob razlagi njunega dueta, ko se naenkrat spomni, da bi lahko zaplesala duet skupaj z nekaterimi vabljenimi iz avditorija. Po uspešnem preizkusu, je Jerca na oder povabila še celoten avditorij, ki se je odzval ter obkrožil plesna tla. In so veselo zaplesali prisotni udeleženci 40. ZPŠ, saj je predstava bila namenjena prav njim. Nato se vsi skupaj urno napotili na Gosposko ulico, k prenovljenim prostorom Center plesa Maribor in na Oder Gosposka, kjer je stekla premiera gibalno – zvočnega projekta Aerosolze: Safe Space po zasnovi, izvedbi in gibu April Veselko v produkciji Centra plesa Maribor. Impulzi in zvoki nekih drugih dimenzij so zaobjeli oder in gledalce, kjer se srečata Ona in On: Joran Teraš -Worongidea (zvok in izvedba). Sodeč po belini zaščitnih oblačil in črni maski, se dobi vtis, da duet prihaja iz vsemirskih področij, znajde pa se v Safe Spaceu, v varnem prostoru brez ustrahovanj. Začetni togi premiki se v teku njunega snidenja le pričnejo sproščati, ko odvržeta masko in oblačilno zaščito, se sproži medčloveška energija in novo spoznanje, kot je topli objem in so solze. Tematika projekta je vsekakor aktualna, vesoljna, ko sta dve entiteti v prostranem vesolju le našli svoj varni mehurček.
V nedeljo, tretjega večera ZPŠ je sledil prikaz osvojenih znanj, kjer so se vse skupine domiselno predstavile s koreografskimi utrinki, nastalih ob plesnih klasih teh treh dni. Ob zaključku predstavitve je Željko Božič predlagal skupinski ples za vse udeležence ZPŠ in se tudi vsi odzvali njegovem vabilu. Na hitro se je oblikovala skupinska variacija na glasbo rock and roll, ki je vse te dni odmevala po hodniku, ob projekciji posnetega jazz klasa, ki ga je na ZPŠ 1988 vodil mladi študent dresdenske visoke šole za ples Palluca Matjaž Farič. Neprepoznaven s svojimi svetlimi kodrastimi lasmi v podaljšku do ramen in po udarni energiji, ki so mu v enakem tempu dobro sledili takratni plesalci. Ob pogledu na ekran je Mojca Kasjak vzkliknila: ‘To sem jaz, tik za njim!’ Glasba je navdušila tudi letošnje udeležence na ZPŠ, tako plesalce kot pedagoge, ki so skupaj z ostalimi plesali in si v koreografiji poskočno delili ´petke´. Ples se nadaljeval, tudi kar nadgrajeval na isto glasbo v duetih, tercetih in solo variacijah, ko je to mladostno veselje zaobjelo še Ann Papoulis in si je dala plesnega duška, tako kot Mojca, Nina, Minka. In je plesni žur v ritmu glasbe ter smeha kar trajal. Naslednji dan, torej zadnji dan ZPŠ 2025 ni nobeden klas odpadel, tudi so le redki zapustili učne ure tega dne, ki so po urniku potekale vse do konca. Minka in Dalanda sta ostali, da v miru zaključita in uredita vse potrebno.
Bila je to resnično slavnostna 40tka Zimske plesne šole, kjer se je plesalo ne le na klasih, ampak tudi v večernih urah, ko se ob delavni plesni vnemi našel še čas za sprostitev in smeh; saj smo bili kot ena velika družina, ki jo ples inspirira, tudi generacijsko povezuje že vseh teh 40 let.