Plesni trener Miha Vodičar. Rezultat Julije in Denisa je znak vztrajnosti, predanosti in sodelovanja celotne ekipe!

Na uspešnem svetovnem prvenstvu za mladince v standardnih plesih: Miha Vodičar, Julija Markovič Halik, Denis Nali in Alenka Bohak. (foto: osebni arhiv plesalcev)

Nekdanji svetovni prvak v kombinaciji desetih plesov, danes pa odlični pedagog Miha Vodičar, je glavni trener para Julija Markovič Halik in Denis Nali, ki je dosegel odličen rezultat na minulem svetovnem prvenstvu v standardnih plesih za mladince. Julija in Denis sta priplesala enajsto mesto. Miha deluje v okviru plesnega kluba Bolero v pogovoru za naš portal pa razkriva kako ju bo vodil naprej.

Miha, čestitke za odlično vodenje para Denis Nali in Julija Markovič Halik, ki je v soboto, končno in ponovno, postavil slovenski ples na svetovni zemljevid. Kaj pravzaprav pomeni ta rezultat tebi kot trenerju in kaj za slovenski ples?
Zame kot trenerja ta dosežek predstavlja več kot le zmago. Je rezultat vztrajnosti, predanosti in sodelovanja celotne ekipe. Vsak korak, vsak trening je prispeval k temu, da smo dokazali, da ima slovenski ples mesto na svetovni sceni. Slovenski ples je poleg rezultata Akima Pekunova in Maše Kastelic s tem rezultatom dobil dodatni zagon in potrditev, da lahko tudi manjša država ustvari vrhunske plesalce, ki se lahko kosajo z najboljšimi na svetu.

Denis in Julija sta mladinca, kar pomeni še ogromno dela do članske kategorije. Kako ju boš vodil skozi ta turbulentna mlada leta, da priplešeta do članske konkurence?
Denis in Julija sta res mlada, kar pomeni, da je pred njima še dolga pot. Pomembno bo, da ju vodimo postopoma, z zavedanjem, da so mladostna leta polna izzivov, a hkrati priložnosti za rast. Ključno bo, da ohranita motivacijo, trdo delo in osredotočenost na dolgi rok. Zame je pomembno, da jima ponudimo stabilnost in podporo, tako na tehnični ravni kot tudi na osebni poti, da bosta pripravljena, ko prestopita v člansko kategorijo.

V čem meniš je razlika med našimi pari in pari, ki zasedajo finalne uvrstitve? Kaj nam mogoče manjka?
Kar se tiče razlike med našimi pari in pari, ki redno zasedajo finalne uvrstitve, mislim, da včasih manjka tista zadnja pika na i v smislu strateške pripravljenosti in mentalne trdnosti na največjih tekmovanjih. Imamo vse potrebne veščine in tehniko, a morda manjka še malo več odločnosti in stabilnosti v ključnih trenutkih. S pravim mentalnim pristopom in doslednim nadgrajevanjem tistega, kar že imamo, lahko presežemo to mejo in se redno borimo za najvišje uvrstitve.

(foto: Srečo Katona)

Kam naprej, kaj je fokus do konca leta?
Do konca leta je fokus predvsem na tem, da ohranimo ta momentum, da izpopolnimo vse detajle, in da se še bolj povežemo kot ekipa. Verjamem, da imamo potencial za še večje uspehe, in če bomo ohranili osredotočenost in strast, nas čaka svetla prihodnost.
Hvala, Miha in vse dobro še naprej.
Hvala lepa za podporo in lep pozdrav!