V produkciji Plesnega teatra Ljubljana (PTL) sta se zvrstila druga dva avtorska sola: premiera Avtorski opus – koreografa, plesalca in pedagoga Bena Novaka (11.4.) Grom (Rubble) in prvenec Bora Pokrofjeva (16.5.) Equilibrium (Ravnovesje).
Bor Prokofjev je plesalec, vsestranski gibalec, tudi uveljavljeni hiphoper in performer, pod imenom Obito pa ustvarja, se ukvarja z glasbo kot glasbeni producent in DJ. Predstava Ravnovesje je nastala v koreografiji ter izvedbi avtorja Bora Prokofjeva, tudi oblikovalca zvoka, ob mentorstvu Vite Osojnik, svetovalcu za gib Gašperju Kunšku, Alji Lacković (tretje oko) in kreativni producentki Katji Somrak.
Svoj prvenec Ravnovesje Prokofjev zasnuje na avtorsko glasbo Kristjana Krajnčana, ki prispeva k viziji padajočih kapljic v ovalno kovinsko posodo postavljeno v ospredje odra. Je neke vrste slikovita prispodoba upočasnjenega kapljanja ali možnega nabiranja znanja ter spoznanja, ko se um in telo usmerjata v lastno ravnovesje. V tem smislu se mladi avtor tudi poglablja v iskanja lastnega ravnovesja, kar odsevajo njegovi upočasnjeni linearni raztegi rok, telesa, kot bi želeli prodreti v neznano.
Med gibanjem se vsako toliko ustavi, in zamrzne svojo aktivno pozicijo v možen razmislek. Prvotno zasnovana minimalistična gibalna forma pridobi tudi nove pospeške v avtorjevi vseobsežni plešoči virtuoznosti. In ko se intenzivno sledi ritmu časa, se povsem lahko pripeti tudi deformacija plesnih tal ali utrujenost materiala, ko se na sceni sočasno nagrbanči ter odlepi del plesnega podija od osnovne podlage, kar sceni pridoda novo slikovito obliko, o kateri bi se lahko še plodno debatiralo.
Medtem, ko se kovinska posoda v procesu uprizoritve napolni z vodo, je telo očitno že izžeto ob iskanju samosvojega ravnovesja, performer Bor pa se usmeri k posodi, se odžeja in ohladi s polivanjem ter odide. Dobi se vtis, da se Bor Prokofjev v svoji predstavi Ravnovesje celostno usmerja , tudi dotika vsesplošnih ravnovesij na katerih gradi ter ustvarja plesno uprizoritev, ki ob slikoviti postavitvi in gibki formi že presega uprizoritveno umetniško raven plesnega prvenca.
Koreograf in pedagog Beno Novak je naš že mednarodno uveljavljeni plesni umetnik, ki se v svoji solo predstavi Grom sooča s primarno življenjsko energijo, s silo, ki lahko obuja, kot tudi ruši vsemogoče, celo življenja. Njegov Grom je podoba velikega rogatega kosmatinca, ki v svoji prispodobi spominja na naše pustne Kurente; saj ti ob rojevanju pomladi preženejo starko Zimo, ob tem pa odpirajo pot novemu pomladnemu času. Je tudi avtorjeva osebna iniciacija, luščenje starega in odpiranje ter dajanja možnosti novemu, neznanemu. Ob najinem pogovoru je Beno Novak dejal, da ga je kar gnalo k raziskovanju ljudskih izročil in prispodob. Njegov notranji poriv je bil močan, rezultat pa je avtorski solo Grom. Mogočna energija, ki navdihuje ter zavlada sceni odra.
In je predstava Grom že tretja po vrsti v minuli plesni sezoni, ki se navdihuje z narodnimi koreninami, izročili in zgodovino plesne umetnosti. Spomnimo se predstave Hey, hay! Zdravo seno! (6.10.2023), produkcija Flota, kjer avtorski duet Anna Possaring & Jerca Rožnik Novak spontano ter poglobljeno raziskujeta svoje spomine in izpostavita podeželje skupnih korenin na tej in oni strani meje dveh držav, Avstrije in Slovenije.
Tik ob koncu leta (28.12.2023) je sledil avtorski projekt Iz/Najdena, koreografinje, plesalke in pedagoginje Urše Rupnik v Štihovi dvorani CD in produkciji Studia za svobodni ples. To je bila tudi avtoričina druga premiera triletnega projektnega sklopa Zgodovinjenje slovenskega sodobnega plesa. Avtorica v duetu z Luko Ostrežem snuje ter prepletata spomine in fragmente iz obdobja delovanja koreografinje, plesalke in pedagoginje Žive Kraigher (1920-2011), obdobja slovenskega plesnega ekspresionizma, in ustvarjalnosti, ki je potekalo paralelno s svetovnimi trendi plesne sodobnosti., vendar vseskozi v ospredju pa pristna slovenska tematika in izraznost.
In takoj po novem letu (4.1.2024)je v Novi Gorici v produkciji Actur Huture -Space ter na njihovem prizorišču bil uprizorjen avtorski solo projekt Čipke, koreografinje in plesalke Tjaše Bucik. Avtorica se v svojem solo projektu Čipke izvirno poveže z dediščino Idrije, s časom, ko so ženske ustvarjale idrijske čipke in so moški delovali v rovih ter globinah idrijskega rudnika, ko poleg glasbe v živo violinistke Julije Černe, svoje ritme k predstavi pridodajo še zvočni posnetki delujočih klekljev.
Ob tem izpostavljanju plesnih uprizoritev o slovenski kulturni dediščini je prav, da omenim še predstavo slovenske Tržačanke Daše Grgič Plenir, ki je nastala v mednarodni produkciji Balkan dance project, krstna uprizoritev pa 16. 11. 2022. Plenir je dragocena in prepolna košara, v kateri so mlekarice, kruharice, šavrinke hodile v Trst prodajat kmečke proizvode. Koreografinja, plesalka in pedagoginja Daša Grgič je skupaj s plesalci: Mojca Majcen, Luka Ostrež/Igor Sviderski, Urša Rupnik, Branko Mitrović uprizorila prisrčno, slikovito dramsko podobo tistih težkih dni slovenskih kmetov živečih ob italijanski meji. In je Plenir vseskozi spodbudno gostoval po mestih Italije: 6 krat v SSG Trst, nato so se predstave vrstile po mestih Apeninskega polotoka: Milano, Como, Pordenone, Udine, pa še v Sarajevu in Budimpešti in je vseskozi gostoval v slovenskem jeziku. Na gostovanjih so delili prevode po potrebi, v italijanščini ali angleščini in se naslov glasil: Plenir, La Cesta, The basket. Posneli so še krajši film: Plenir, Cesta, The basket, ki se predvajal na tovrstnih mednarodnih festivalih: Rim, New Jersey, North Carolina, Barcelona, Wahington. Žal pa Plenir, ta sodobna plesna uspešnica, ki nosi zgodovinski pečat, tudi izvira iz slovenskih narodnih korenin, do sedaj še ni našel poti do bele Ljubljane.
In, ko se zgodovina ter tradicija povežeta z umetniškim navdihom, tudi s sodobnim časom, potem se lahko sledi umetninam izvirne umetniške nadgradnje, ki razpirajo nove paralele in nova umetniška obzorja, kar se zazna na plesnih odrih minule sezone.
