Hrestač na ledu je bil izjemen dogodek!

V Ljubljani je sredi novembra gostoval Sanktpeterburški državni balet na ledu, in to 11. ter 12. v večernih urah, zaradi dveh razprodanih predstav obeh večerov so organizirali še dodatno predstavo 12. v popoldanskem času, posebej dobrodošlo za otroke v spremstvu staršev.

Sanktpeterburški balet na ledu se je letos  znova  ustavil tudi pri nas, in to v sklopu svoje evropske turneje, posvečene 150-letnici tega baleta, ki je v svoji umetniški zgodovini tudi menjal ime skupaj z mestom St. Peterburg. Prvič so se predstavili leta 2009 z baletom Labodje jezero v Ljubljani v Hali Tivoli, ob 300-letnici mesta Sankt Peterburg v sklopu njihove takratne svetovne turneje. Glavni koreograf baletnega spektakla na ledeni ploskvi je zasluženi ruski umetnik Konstantin A. Rassadin. Tisti, ki je pred 150 leti prvič postavil ta ledeni baletni projekt, je bil  izjemni koreograf Konstantin Boyorski, kot ga imenuje zgodovina, naslednik tradicije Sanktpeterburške šole klasičnega baleta.

Koreograf in baletni plesalec Konstantin A. Rassadin, ki deluje kot glavni koreograf sedanje njihove produkcije, je več kot 23 let nastopal kot baletni solist v baletnem gledališču Mariinskem, plesal tudi z znanimi umetniki ter velikimi imeni baletne zgodovine, kot so Natalija Dudinskaja, Rudolf Nurejev in Mihail Barišnikov, državnemu baletu na ledu pa se je pridružil leta 1980. 

Sanktpeterburški državni balet na ledu uprizarja širok repertoar klasičnih ruskih baletov, kot so Trnuljčica, Labodje jezero, Pepelka, Romeo in Julija, in je Hrestač, s katerim so se tokrat predstavili tudi na velikem odru Gallusove dvorane. Njihove baletne predstave na drsalkah zahtevajo predvsem visoko raven drsalne tehnike umetnostnega drsanja, ko je polzenje drsalk na ledeni ploskvi neslišno in se ne drsa na celotni ploskvi (obeh klinah) drsalk, ampak le na eni klini, ki omogoča gladko neslišno drsenje, ko led ne škriplje pod kovinsko ostrino. Za baletno eleganco ter lepoto zaplesanih gibov, ki so lahko v tolikšni meri zračni, da kar lebdijo, pa je potrebna tudi celovita ter zahtevna vadba klasičnega baleta, da je plesalec lahko nadvse lahkoten v svoji plesni estetiki.

To veliko ter kompleksno delo združevanja baletne klasike s tehniko umetnostnega drsanja je bilo, kot pravijo, dolgotrajno, vendar se je obrestovalo, kar smo lahko zaznali tudi v pravljični uprizoritvi njihove drsalne izvedbe baleta Hrestač, na glasbo velikega ruskega skladatelja Petra Iliča Čajkovskega. Že njihova tovrstna priprava ledenega gledališkega odra zahteva svoj čas, kajti manjša ledena ploskev se lahko postavi z manj drsečim umetnim ledom ali s pravim, tako kot je to primer na drsališčih s polivanjem vode po ploskvi, pod katero je postavljen hladilni cevni sistem, ki ustvarja ter vzdržuje led na površini. Glede na to, da je bila ledena ploskev v Gallusovi dvorani gladko drseča in so se  ob zapičenih konicah drsalk usuli snežni drobci, dvorano pa so pripravljali celo dan prej, predvidevam, da gre za pravi led. Ledena ploskev velikih drsališč, kjer tečejo tudi tekmovanja v umetnostnem drsanju, je velika 1800 kvadratnih metrov (30x 60), kar na tolikšni površini omogoča  razvijanje potrebnih hitrosti, v katerih letijo že trojni in četverni obrati drsalnih skokov, tudi hitrosti zahtevnih ter letečih korakov ali vrtečih se  brzic. Na kar nekajkrat manjši ledeni ploskvi na velikem odru Gallusove dvorane pa so gotovo potrebne tudi posebne priprave, da se lahko uprizori tako odlično pripravljena in izdelana predstava, kot je bil njihov balet Hrestač na ledu.

Ko se je dvignil odrski zastor, se je najprej zaznal hlad, ki se je z odra širil po avditoriju, značilni zračni hlad ledenih drsalnih površin. Sceno prijetnega predprazničnega zimskega vzdušja so obletavale tudi snežinke, med njimi pa drsali junaki baletne zgodbe o Hrestaču, lesenem vojščaku, ki v svojih ustih tre trde lupine oreščkov in pod božičnim drevescem pričaka deklico Klaro, darilo  mojstra Drosselmeyerja. Pravljični balet v dveh dejanjih teče po zgodbi E. T.  A. Hoffmanna: Hrestač in mišji kralj, je tudi zadnji balet velikega skladatelja Čajkovskega, ki je vedno znova aktualen v zimskem času, ko to obdobje v slikoviti in privlačni baletni zgodbi ter ob romantičnih glasbenih zvokih pridobi čarobni pridih prazničnih dni. Baletna zgodba govori o pripetljajih na božični večer, ko so otroci nestrpni v pričakovanju božičnih daril. V istovetnem sanjskem vzdušju deklice Klare steče na ledeni ploskvi tudi pravljični balet Hrestač, kjer srečamo mišjega kralja, ki ogroža deklico Klaro, na pomoč ji priskoči njen princ, pogumni vojščak Hrestač, in tudi sama pogumno pripomore, da mišji kralj zbeži.

V prvem dejanju Klaro obkrožajo prijatelji v družinskem okolju, ko tečejo plesi razigranih otrok, tudi lutk, in se v korakih valčka razvija družabni ples na ledeni ploskvi. V drugem dejanju se Klara znajde v pravljični deželi nastopajočih Ciganov (španski ples), sreča tudi orientalske plesalce in se v dvojnem drsalnem skoku salhov (trojček), ki je dobil ime po švedskemu drsalcu Urlihu Salhovu, ki ga je kot prvi tudi izvajal, izkaže najprej pisani klovn, posebej poskočna sta tudi dva turška plesalca, ki kar z mesta zavrtita več kot enojne skoke, se podrsava v figuri monda in se zavrtijo nizke ter visoke drsalne piruete večkratnih obratov, pa še tiste preskočene, in še kaj je bilo videti v tej pravljici drsalnih umetniških izvedb, ki jo krasijo razkošni kostumi in pravljično oblikovana  scena. V baletnem tutuju ljubko zapleše sladkorna vila, še posebej v duetu s svojim princem v prefinjeni idili drsalnih plesnih parov, obogateni z višinskimi dvigi, ko se na trenutke izkažeta še v prvinah športnih parov,  kot je vrženi obrat  drsalke v daljavo, ob dobro naštudiranem metu in v hitrosti, da se res lahko zaustavi tik pred drsalno ograjo. Tisto, kar krasi plesne izvedbe drsalcev Sanktpeterburškega državnega baleta na ledu, je ravno prefinjena plesna drža, oplemenitena s tehniko baletne  klasike, ki se kaže v vsakem koraku, odskoku in v eleganci plesnih rok ter gestikulacij, kot bi gledali mlade baletne plesalce, kako elegantno drsijo po odru. Zgodba o Hrestaču se konča, ko se deklica Klara zbudi in svojega sanjskega princa, Hrestača, najde pod božično jelko.

Sanktpeterburški državni balet na ledu je gotovo edinstven v svojih virtuoznih povezavah drsalnih korakov ter baletne elegance. Večina nastopajočih plesalcev tudi tekmuje na ledeni ploskvi v individualnih nastopih ter parih in so tudi za svojo državo osvajali zmagovalna odličja ter priznanja v tekmovalnih disciplinah umetnostnega drsanja, Za njimi je več kot 7000 predstav, njihov fundus pa premore tudi več kot 800 kostumov. 

Balet Hrestač na ledeni ploskvi je bil izjemen dogodek, tudi znova dobrodošel na slovenskih odrih, ki so ga gledalci nedeljske popoldanske predstave z navdušenjem tudi sprejeli, med njimi prav tako mladi baletniki in drsalci, slednji pa še glasno komentirali: "Kako lepo neslišno drsijo, tudi kline, nikoli trdo ne zarežejo v led, ko bi še mi tako …" Kar pomeni, da so njihove predstave tudi dovolj poučne tako za mlade baletnike kot drsalce umetnostnega drsanja. 

View Gallery 9 Photos