"Mlajši so otroci, bolj so nagnjeni k posnemanju, kar je super, le da pridemo do paradoksa, da so starši navdušeni, ko njihovi mali otroci posnemajo kakšne seks bombe. To je kar simpatično, ni pa fer do otroka, saj otrok ne ve, kaj pomeni seks bomba. Dobro je, da otrok prepozna in vzljubi latinskoameriške ritme že zelo zgodaj, ampak ne, da ga siliš v maniro, ko mora plesati v paru, kar se dogaja v plesnih šolah, ki so usmerjene tekmovalno. Mislim, da otrokom v tem obdobju to še ni povsem v naravi. So druženja med dečki in deklicami, je nekakšen ples v paru, ne moreš pa jim diktirati načina, kako naj se spogledujejo, to jim včasih moraš prepustiti. Ta posnemanja so včasih zelo boleča in patetična, nekako tudi bolna." (je v reviji Story o današnjih in nekdanjih mladih plesalcih modrovala koreografinja in v Sloveniji poimenovana "plesna nategunka" Mojca Horvat, ki je po nategu s predstavo Muzikal Broadway našla streho nad plesno glavo v Beogradu)
