Michal Rynia&Nastja Bremec. Ne spodbujamo novih tendenc v plesu

"V najinem referatu želiva najprej opredeliti pojem definicije profesionalnega plesalca. Na slovenski plesni sceni obstajajo različne plesne zvrsti, midva pa  se bova osredotočila na pojmovanje baleta in sodobnega plesa, s poudarkom na profesionalnem umetniškem ustvarjanju. Ob tem zaznavava neenakovreden položaj baletnih in sodobnih profesionalnih plesalcev, kar je nasploh čutiti  v sami kulturni politiki države in v tem referatu želiva to izpostaviti kot problem.  Opisati želiva zasnovo nacionalnega plesnega izobraževanja v R Sloveniji in podati primerjalno oceno z izobraževalnim programom rotterdamske plesne akademije, na kateri sva tudi sama študirala; hkrati pa želiva podati tudi kratko primerjalno analizo z delovanjem plesnih ansamblov na Nizozemskem, kar je ključnega pomena za nadaljnje delovanje profesionalnih plesalcev. Izpostavljava namreč tudi  problematiko manjkajočih ansamblov in produkcijskega centra, ki bi podpiral slovenske mlade profesionalne plesalce, kot ansambel pa le-tem zagotavljal  zaposlitev. Ob vsem tem pa razmišljava tudi o vprašanju lastne pozicioniranosti na področju plesne umetnosti.

Nastja Bremec in …
1.    Profesionalni plesalec – definicija
V Wikipediji beremo, da je profesionalni plesalec tisti, ki se preživlja s plesom.  To je malce skopa utemeljitev, zato želiva to definicijo malce dopolniti – meniva, da je to posameznik, ki aktivno deluje na  plesnem področju in ima tudi ustrezno plesno izobrazbo oz. aktivno deluje na plesnem področju v sodelovanju oz. z vključevanjem v  profesionalne institucije, ansamble, gledališča ipd. V Sloveniji trenutno obstajata dve možnosti profesionalne poklicne plesne kariere: baletna -baletni plesalec in svobodna- sodobnoplesni, športni, baletni plesalec.
2.    Izobraževalni plesni programi
V Sloveniji obstajajo nacionalne izobraževalne institucije na področju plesa, ki pripomorejo k izobraževanju v smeri profesionalnega poklicnega plesalca. Te IZOBRAŽEVALNE NACIONALNE INSTITUCIJE NA PODROČJU PLESA so:
– Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana
– Konservatorij za glasbo in balet Maribor
– Umetniška gimnazija smer sodobni ples Ljubljana
Te izobraževalne institucije na področju plesa ponujajo srednješolsko izobrazbo. Tukaj se nama   poraja  vprašanje, ali po končani srednješolski izobrazbi že lahko deluješ v profesionalni plesni sceni?  Na nek način lahko, a so vsekakor dobrodošla dodatna znanja in nove izkušnje, kar lahko pridobiš na različnih višješolskih ustanovah. Nenazadnje plesalčeva kariera zahteva nenehno ohranjanje telesne kondicije in razvoj, dodatno izpopolnjevanje in izobraževanje. V Sloveniji se je visokošolski študij na področju plesa začel izvajati komaj leta 2010/2011 na Akademiji za Ples Ljubljana.  Študijski program je imenovan Ples, koreografija. Visokošolski program ima štiri smeri: družabni plesi, tekmovalni plesi (standardni in latinskoameriški plesi), džez ples in sodobni ples, pri čemer študij traja tri leta. Diplomanti si pridobijo naziv diplomirani plesalec koreograf. Do ustanovitve slovenske Akademije za ples so visokošolsko izobrazbo ponujale le akademije zunaj slovenskih meja. Še dandanes se večina plesalcev, z željo po profesionalni plesni poti, odloči za študij v tujini na priznanih plesnih akademijah.Samo ustanovitev in delovanje akademije z visoko šolsko izobrazbo ni dovolj, treba je vzpostaviti primerno delovno okolje oz. trg dela za to področje. Kaj bodo plesalci z visoko šolsko izobrazbo brez možnosti zaposlitve? V Sloveniji ni veliko možnosti zaposlitve v profesionalnih plesnih ansamblih, ker so samo trije, od tega sta dve operni hiši. Tudi tukaj vidiva problem. Vsako plesno področje – baletno in sodobnoplesno vztraja pri svojih zahtevah po svojih akademijah oz. visokošolskih programih. To se nama ne zdi smiselno – vsaj ne še za sedaj, dolgoročno pa  je to zagotovo dobrodošlo. Najprej je treba zagotoviti ustrezno delovno okolje – več plesnih ansamblov, in izboljšati status plesalcev ter v zvezi s tem sprejeti ustrezno pozitivno zakonodajo. Dotlej pa bi lahko na obstoječi akademiji združili moči in našli skupni jezik ter oblikovali in nadgradili več visokošolskih programov, ki bi zadovoljili vse akterje plesne umetnosti. Kot zgleden primer organiziranosti visokošolskega plesnega izobraževanja izpostavljava  Rotterdamsko plesno akademijo, ki sva jo tudi sama obiskovala. Akademija na področju izobraževalne smeri  profesionalni plesalec, tesno sodeluje s plesnimi ansambli in z njihovim strokovnim kadrom. Koreografska dela svetovno priznanih ansamblov so tudi stalni repertoar akademije. Tako imajo seveda izbrani plesalci priložnost pobliže spoznati različna koreografska dela. To omogoča neposredna poznanstva med koreografi in plesalci in na ta način bodoči plesalci bogatijo svoje izkušnje. Za pridobitev diplome na tej akademiji je nujna praksa v  plesnem ansamblu. To pomeni, da mora plesalec  obiskovati različne avdicije, dokler ne najde prakse oz. zaposlitve za določen čas. Poleg tega na RDA redno poučujejo tudi številni tuji gostujoči plesni pedagogi in koreografi; pomembni pa so tudi številni odrski nastopi, ki jih študentom zagotavlja RDA ter sodelovanje in povezovanje z drugimi oblikami umetnosti – npr. glasbena, filmska itd. V Sloveniji ni takšnega primerljivega delovnega okolja. Sicer pa rotterdamska akademija omogoča štiriletno izobraževanje v smeri plesalec, koreograf ali plesni pedagog. Vsi študentje akademije imajo enak predmetnik in niso ločeni po plesnih zvrsteh. Pogoj za vpis je uspešno opravljena avdicija ter uspešno zaključeno srednješolsko izobraževanje.
… Michal Rynia opozarjata na…

3.    Baletna in sodobna plesna umetnost – organiziranost
V Sloveniji imamo tri delujoče plesne ansamble:
– SNG Opera in Balet Ljubljana
– SNG Opera in Balet Maribor
– EN Knap Group Ljubljana
SNG Opera in Balet Ljubljana ima vključenih okoli 46 baletnih plesalcev v svoj ansambel. SNG Opera in Balet Maribor ima vključenih okoli 40 baletnih plesalcev v svoj ansambel. EN Knap Group Ljubljana ima vključenih okoli 5 do 9 sodobnih plesalcev v svoj ansambel. Po končani Srednji baletni šoli, če si dovolj dober seveda, imaš možnost vključitve v baletni ansambel Opera in Baleta Ljubljana in Maribor, a so žal trenutno tudi v teh dveh ansamblih omejene nove zaposlitve. Sicer pa je nadvse dobrodošlo nadaljnje izobraževanje na tem področju. Po končani Umetniški gimnaziji smer sodobni ples je nekako normalno nadaljnje izobraževanje v tujini. Veliko število maturantov je zaključilo šolanje na priznanih akademijah po svetu in nekateri še dandanes plešejo v priznanih ansamblih. Npr. Aleš Čuček, ki pleše pri Pini Bausch, končal pa je akademijo P.A.R.T.S. v Belgiji; tudi midva sva se po zaključku izobraževanja na rotterdamski plesni akademiji aktivno vključila v delo profesionalnega ansambla SCAPINO BALET Rotterdam, Michal pred tem tudi v Dance Work Andre Gingras. V zadnjem času je v javnosti pogostokrat slišati preveč poudarjen pereči zaposlitveni problem maturantov srednje baletne šole, s čemer se načeloma strinjava, vendar zakaj iz tega položaja izvzeti maturante gimnazije za sodobni ples.  Zakaj v Nacionalnem programu  za kulturo ideja o ansamblu mladih baletnih plesalcev, kar si je moč razlagati, da bi potemtakem ta ansambel vključeval samo plesalce z baletno izobrazbo. Pravilen pristop je avdicija in v ansambel so pač sprejeti tisti, ki so najboljši oz. izpolnjujejo vse pogoje za vključitev v ansambel, ne glede na to ali si maturant gimnazije za sodobni ples ali pa srednje baletne šole ali celo akademije. Takšen sistem je uveljavljen povsod po svetu. Da ne bo pomote – vsekakor podpirava idejo o pomoči mladim baletnim plesalcem oz. ustanovitvi ansambla mladih baletnih plesalcev, a meniva, da je bolj smiselno vzpostaviti ansambel mladih plesalcev, ki bi po tej definiciji vključeval mlade profesionalne plesalce z različnih plesnih področij. Prepričana sva, da je to želja vsakogar iz naših krogov. Preprosto – še vedno pa je najino osebno mnenje, da ne gre zanemariti dejstva, da imamo v Sloveniji dve nacionalni baletni hiši in ob obilici dobrih profesionalnih plesalcev, le en ansambel sodobnega plesa. Sama sem bila  najprej maturantka gimnazije za sodobni ples. Smatram, da smo vsi s takšno srednješolsko izobrazbo v povsem enaki kočljivi situaciji, kot maturanti srednje baletne šole. In ko se odločiš za ta poklic, je po mojem mnenju izbira vsakega posameznika (enako kot za ostalo srednješolsko izobraževanje), ali boš ostal na tej stopnji izobrazbe, ali pa nadaljuješ študij na višji stopnji. Vsi vemo, da so ljudje s končano splošno  gimnazijo tudi težje zaposljive osebe! Da ne bom napačno razumljena, poudarjam, da tudi jaz izhajam iz baletne šole (6 let Baletni oddelek Nova Gorica in 2 leti Srednje baletne šole Ljubljana) in me na  to obdobje in tedanji pedagoški kader vežejo izjemno lepi spomini in do vseh gojim nadvse spoštljiv odnos. V Sloveniji imamo torej samo dve močno razviti smeri plesne umetnosti in sicer baletno umetnost in sodobni ples. Ne spodbujamo pa novih drugačnih tendenc v plesu, ki prepletajo različna plesna znanja. Narobe je to, da ni skupnega jezika med snovalci plesne politike, zaradi česar ni čutiti izboljšanja, kar seveda ni ugodno niti za bodoče generacije profesionalnih plesalcev in s tem tudi za prihodnost plesne umetnosti. Uporabljava besedno zvezo plesna umetnost, ker ne želiva ločevati ali postavljati katerokoli plesno zvrst v ospredje. Tako balet kot tudi sodobni ples – oboje soustvarja in bogati slovensko plesno umetnost in se na nek način prepleta. Že v osnovi je za naju nelogična  ločena umestitev baleta in sodobnega plesa v Nacionalnem programu za kulturo 2014 – 2017  – ta temeljni nacionalni dokument namreč uvrša balet med glasbene umetnosti, sodobni ples pa v sklop uprizoritvenih umetnosti. Bistveno bolj logična se nama zdi umestitev baleta in sodobnega plesa pod samostojno obliko umetniške zvrsti – plesna umetnost. Nenazadnje tudi likovna ali glasbena umetnost, ki ju Nacionalni program za kulturo obravnava kot samostojni umetniški zvrsti, v svojih programih vključujeta različne podzvrsti oz. oblike izražanja. Na Nizozemskem deluje veliko število profesionalnih plesnih ansamblov, ki pri svojem delu vključujejo različne plesne zvrsti in tako niso vpete zgolj v okvir klasičnega baleta ali sodobnega plesa. Ta spekter raznovrstnega plesnega izraza je zelo širok in kot takšen uveljavljen v nizozemski kulturni politiki. Gre za raznolikost, ki bi jo bilo treba spodbujati tudi pri nas. Kot primer vzemimo ansambel Scapino Balet Rotterdam, v katerega sva bila tudi sama aktivno vključena: ansambel gosti različne  priznane koreografe tako iz Nizozemske kot tudi iz drugih držav in sama uporaba besede Balet v nazivu ansambla, le-tega ne pozicionira na področje baleta. Plesalci sicer vsakodnevno posvečajo več ur vadbam baleta, v svojem repertoarju pa ponujajo preplet različnih plesnih tehnik, tudi hip hopa.  Če pogledamo tudi repertoar NDT-ja, ga lahko umestimo na področje sodobnega baleta; podobno tudi ansambel Intro Dance;  Andre Gingras je v svojih delih nazadnje uporabljal tudi precej akrobatike; ansambel Meakers je skupina, ki ustvarja izključno otroške plesne predstave; Emio Greco – Amsterdam City Company  razvija svojo plesno gledališko tehniko; Guy & Rony razvija fizično gledališče; na področju klasičnega baleta pa deluje zgolj en ansambel Dutch National Balet. Na takšen način je profesionalnim plesalcem omogočena tudi široka izbira plesnih zvrsti oz. plesnega delovanja. Hkrati na Nizozemskem trenutno (to je situacija po aktualnih protikriznih ukrepih, ki so za 40 % zmanjšali financiranje plesne umetnosti) deluje pet produkcijskih hiš, ki v različnih mestih producirajo nove koreografske stvaritve izključno mladih profesionalnih ustvarjalcev. Pa še podatek, ki ni zanemarljiv – plesni ansambli so locirani v različnih mestih Nizozemske in ne zgolj v glavnem mestu. Baletni in sodobni oz. moderni plesalci so na vseh statusnih področjih povsem enakovredni in na ozemlju države Nizozemske deluje najmanj 10 profesionalnih plesnih sodobnih oz. modernih ansamblov, ki so financirani iz državnega proračuna.
… položaj profesionalnih plesalcev pri nas.
4.    Profesionalni plesalci kot samozaposleni v kulturi
Plesalci imamo možnost pridobitve statusa samozaposlitve na področju kulture. Tako je plesalec ali ustvarjalec lahko vključen v različne plesne projekte. Kulturna politika žal ne omogoča postprodukcije, zato se plesne predstave predstavijo le nekajkrat ali pa samo enkrat, preden dokončno zamrejo.  Žal se zaradi tega  krog gledalcev in občinstva ne more ustrezno širiti in razvijati. Specifičnost plesalcev je, da imajo  omejeno dolgo kariero, oziroma telesna brezhibnost plesalca je ključnega pomena pri trajanju kariere. Problem zagotovo predstavlja tudi   večja verjetnost poškodb plesalcev, kar le-te sili k  začasni prekinitvi plesne kariere ali celo zaradi tega predčasno zaključijo z aktivnim delovanjem.
Poleg ustvarjalnega delovanja, pa je plesalec zaposlen tudi s številnimi birokratskimi in organizacijskimi nalogami, saj nenazadnje sebe predstavljajo kot organizacijo v malem.  Dejstvo  je, da  številnim profesionalnim plesalcem primanjkuje organizacijskega znanja.  Večje kulturne ustanove si na primer lahko zagotovijo zaposlovanje strokovnih oseb, ki na primer pokrivajo  področja kadrovanja, promocije, stikov z javnostmi,  računovodstva, iskanja morebitnih sponzorjev in donatorjev, lobiranja na ustreznih lokalnih in državnih ravneh, prijavljanja na razpise in tehnično-administrativne podpore, medtem ko mora plesalec še poleg najpomembnejšega dela umetniškega ustvarjanja, sam  pokrivati vsa ta preostala področja dela. In ker posameznik nima zadostnih veščin in znanja na področju organizacijskih in administrativno tehničnih podpornih aktivnostih, se na žalost pogostokrat zgodi, da  izjemno ambiciozni in potencialno uspešni projekti ne dobijo ustrezne finančne in medijske  podpore. Podpiramo pobude  sodobnih plesnih ustvarjalcev o možnosti prekvalifikacije v drugi poklic ob koncu kariere, podobno kot to velja za vrhunske športnike. Vsekakor pa primerljivo s statusom zaposlenih plesalcev – baletnikov, ki je boljše urejen, podpiramo predloge sistemske rešitve za ostale profesionalne plesalce.  Zaradi specifične narave poklica, v katerem psihofizične značilnosti, povezane s starostjo, bistveno vplivajo na zmanjšanje delovnih zmožnosti  za opravljanje istega dela, naj se samozaposlenim plesalcem prizna dodatna zavarovalna doba, primerljiva z baletniki. Sprašujeva se, koliko bova še gibalno sposobna v starosti 65 let, ko naj bi izpolnila pogoje za redno upokojitev.
5.    Najina pozicioniranost na področju plesne umetnosti
Oba sva samozaposlena v kulturi – kot plesalca in koreografa.  Ustvarjava plesne projekte večinoma z lastnimi sredstvi, saj doslej še nisva bila deležna državne finančne podpore. Leta 2009 sva prišla v Slovenijo z veliko željo po ustvarjanju novih plesnih projektov in z željo po ustanovitvi plesnega ansambla. Namreč zgledujoč se na Nizozemsko, kjer mrgoli plesnih ansamblov na področju sodobnega in modernega plesa, sva želela in si še dandanes želiva vzpostavitve več plesnih ansamblov, ki zagotavljajo delo in zaposlitev profesionalnih plesalcev.
Najini začetni prodori v slovenski plesni prostor niso bili enostavni, a sva z vztrajnostjo, delavnostjo in uspehi postavila izjemno dobre temelje za razvoj in promocijo plesne umetnosti  ter si na ta način zagotovila podporo občinstva in lokalnih ter državnih institucij. K temu je zagotovo pripomogla tudi naša aktivna zastopanost v tujini, zlasti na Nizozemskem, kjer gostujeva s samostojnimi plesnimi projekti. Gledališča v Rotterdamu in Haagu so tudi sicer producenti najinih prvih samostojnih projektov.  Vztrajava na svoji poti in slediva svojim sanjam in ciljem. Poleg ustvarjanja plesnih predstav, se ukvarjava tudi s poučevanjem, saj uživava tudi v plesni vzgoji otrok in mladih. Kot plesna pedagoga poučujeva tudi na različnih plesnih seminarjih in festivalih doma in v tujini, kot koreografa in oblikovalca giba tesno sodelujeva tudi s SNG Nova Gorica, kar naju tudi navdušuje. Prav poučevanje nama zagotavlja večji vir sredstev za preživljanja. Kar pa na nek način ni prav, saj leta prehitro bežijo in v bistvu je sedaj čas, ko bi morala čim več nastopati. Pri svojem delu razvijava in združujeva nove tendence v plesu in tako razvijava nek nov plesni izraz, ki ne sodi konkretno na baletno področje, hkrati pa ga niti sodobna plesna scena ne sprejema za svojega. Ta dilema je še najbolj občutna ob prijavah na razpise, ki so  omejeni zgolj za baletno ali pa sodobno plesno področje. 
ZAKLJUČEK
Če že imava možnost, da izraziva svoje mnenje, bi želela opozoriti, da je treba s kulturo začeti doma. In to je, da spodbujamo mlade umetnike k ustvarjanju in mladim umetnikom zagotavljamo primerne delovne pogoje. Moramo spodbujati vrhunskost, kajti to navdušuje ljudi in jih spodbuja k samemu plesnemu poklicu. Zavedati se je treba, da slovenski kulturni prostor vključuje veliko odličnih plesalcev, ki jih velja podpreti, saj so ravno oni tisti, ki bodo bistveno obogatili naš kulturni prostor in promovirali slovensko plesno umetnost tudi zunaj naših meja ter nenazadnje predstavljali tudi vzor bodočim plesnim navdušencem. Slovenija nujno potrebuje vzpostavitev plesnih ansamblov, ki bi prispevali k dvigu zaposljivosti mladih profesionalnih plesalcev in omogočili rast in razvoj plesne umetnosti, ter nudili večjo dostopnost tako sodobne kot tudi baletne in druge ustvarjalnosti in več kakovostnejših produkcij. S tem bomo dvignili raven plesne umetnosti v Sloveniji in povečali prepoznavnost slovenskega plesa tako na državni kot tudi na mednarodni ravni. Dejstvo je, da je ples na Goriškem in v čezmejnem prostoru postal prepoznavna oblika umetnosti in kot takšna uživa veliko podporo lokalne skupnosti, kar dokazuje tudi odločitev Mestne občine Nova Gorica, da letošnje leto posveti plesu,, kar ocenjujeva kot izjemno pozitivno pobudo in podporo, ki je kot takšna lahko zgleden primer za vse ostale. Živeti in ustvarjati v takšnem okolju, ki ima posluh za kulturo in umetnost, te navdaja z optimizmom in to je tudi eden od ključnih spodbudnih elementov, da si prizadevava za vzpostavitev profesionalnega plesnega ansambla s sedežem v Novi Gorici, saj meniva, da so tu zagotovljeni vsi pogoji za umestitev in uspešno delovanje profesionalnega ansambla. S policentrično postavitvijo ansamblov bi bila zagotovljena enakomerna dostopnost vsej zainteresirani javnosti. Nova plesna destinacija na Primorskem bi tako posegla tudi v zamejski prostor, s čimer bi tvorila zaokrožitev slovenskega kulturnega prostora tudi v sosednjem državnem prostoru. Treba je podpreti mlade profesionalne plesne ustvarjalce, ki pri svojem delu izžarevajo svežino in drznost ter inovativnost. Inovativnost se ne kaže samo v visoki ravni tehnične dovršenosti in znanja, marveč tudi v samem umetniškem naboju in konceptu posamičnih predstav in krajših koreografij, ki imajo veliko težo sporočilnosti in gledalce spodbujajo k poglobljenemu dojemanju sveta in so ogledalo aktualnih razmer v družbi. S tem spodbujajo razmišljanje o vlogi posameznika v družbi. Zato je treba veliko težo posvetiti prav tem novim aktualnim tendencam v plesnem ustvarjanju, pri čemer sta baletno in sodobnoplesno znanje ter izpopolnjenost ključnega pomena za končno podobo predstave, a same vsebinske tematike današnjega časa se močno razlikujejo od obdobja nastanka večnih baletnih del. Treba je ohraniti baletno zapuščino preteklosti in ustvarjati novo zapuščino. Težaven položaj profesionalnega plesa v Sloveniji pa je treba reševati z večjo povezanostjo vseh akterjev, ki bi s skupnimi napori lažje vplivali na nacionalno kulturno politiko in  izboljšanje razmer na področju plesne umetnosti. (sta zapisala v referatu Položaj profesionalnih plesalcev, ki je bil predstavljen na okrogli mizi Položaj plesa v Sloveniji – odprimo vrata plesu v Novi Gorici, plesalca, koreografa in pedagoga Michal Rynia in Nastja Bremec)

View Gallery 6 Photos