Žalostna misel, ki jo lahko plešeš je misel in hkrati vodilni motiv druge celovečerne predstave avtorskega opusa, ki nadaljuje nit dvojnosti in nasprotujočih si silnic življenja, stkane iz surovosti stvarnega in vere v ideale. Osrednji lik predstavlja moški idealist, večno ujet v njemu zelo dragoceno obliko melanholije. To je moški, ki se predaja občutkom jeze in žalosti, kontemplira o absolutnosti lastne nesreče, se sprašuje o eksistenci človeštva, sprejema univerzalne posledice … in pri tem UŽIVA.
Uprizarja dovršeno samopodobo, pod katero se skrivata dvom, nasprotje med silovitostjo in negotovostjo, agresijo in ranljivostjo. Lik moškega idealista bodo uprizorili trije akterji – igralec Primož Ekart, pevec Tomislav Jovanović – Tokac in plesalec Luka Ostrež – ter nas preko sladkobno obarvanih motivov do žalostnih napevov popeljali v lepe in manj lepe plati človeškega obstoja. (razmišljanje koreografinje in avtorice Rosane Hribar ob najnovejši predstavi Žalostna misel, ki jo lahko plešeš, ki bo premierno uprizorjena 25. marca z dvema ponovitvama 26. in 27. marec 2024 ob 20.00 v Galeriji Internacionala, Španski borci v Ljubljani. Pleše: Luka Ostrež, igra: Primož Ekart, vokal in glasba: Tomislav Jovanović – Tokac, hostese: Zarja Ferlinc, Daša Resnik, Jana Bungurova.
Še nekaj stavkov o Rosani: Rosana Hribar je bila štipendistka DanceWEB Europe Scholarship Programme residency za mlade profesionalne plesalce na Dunaju, diplomirala na Akademiji za ples v Ljubljani in magistrirala iz umetnosti giba na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, smer Umetnost giba. V zadnjih dveh desetletjih je kot plesalka in koreografinja sodelovala s skoraj vsemi najpomembnejšimi slovenskimi koreografi in gledališkimi režiserji ter sodobno plesnimi in baletnimi skupinami doma in v tujini.
Za avtorsko delo je prejela Trdinovo nagrado mestne občine Novo mesto 2008 za pomembnejše trajne uspehe na področju sodobne plesne umetnosti, najvišjo nagrado za izjemne umetniške dosežke mesta Ljubljane, Župančičevo nagrado 2011 ter najvišjo državno nagrado, Nagrado Prešernovega sklada 2015. V zadnjih letih še posebej izstopajo serije trans-žanrskega pas de deuxa, ki so gostovale širom sveta. Zanje je večkrat prejela nagrade na priznanih mednarodnih plesnih tekmovanjih v Hanovru, Ludwigshafnu in Beogradu in domači platformi Gibanica. Serije duetov so tudi trikratni prejemnik nagrade Povodni mož za najboljšo predstavo leta in plesni film 10 let, ki je med drugim tudi dobitnik nagrade Vesna za najboljši kratki film na festivalu slovenskega filma. Od leta 2016 deluje na AMEU – Akademiji za ples v Ljubljani kot docentka in vodja katedre za sodobni ples ter koordinatorka magistrskega programa.)