Od 23. do 30. avgusta bo Ljubljana znova oživela z drznimi predstavami, svežimi pogledi in živahno energijo sodobnih uprizoritvenih umetnosti. Letošnji festival zaznamujejo tematsko in žanrsko izjemno raznoliki pristopi, med 16 različnimi umetniškimi projekti predstavljamo plesne predstave, tehnoburlesko, performanse, gledališke predstave, instalacijo, razstavi z uprizoritvami, uprizoritveno intervencijo, poleg teh pa festivalski program nudi tudi festivalske pogovore pod krošnjami, delavnice, podelitev nagrad zlata strela, izobraževalni proces za študente_ke, izobraževalni proces za pedagoške delavke_ce in seveda – veliko otvoritveno zabavo. Skupaj letošnji festival gosti 29 javnih dogodkov in več obfestivalskih procesov in strokovnih srečanj. Več kot 90 festivalskih ustvarjalk in ustvarjalcev prihaja iz 17 različnih držav.
Ena pomembnejših linij letošnjega festivala je predstavitev mladih ustvarjalk in ustvarjalcev, ki so šele na začetku svoje umetniške poti. ‘Veliko število produkcij mladih umetnic in umetnikov na začetku svoje poti na letošnjih Mladih levih je hkrati spogledovanje z začetki festivala, ki so ga obeležila ravno gostovanja mladih, vzhajajočih avtoric in avtorjev, po drugi strani pa tudi pogled v prihodnost, ki jo bodo ti danes mladi avtorji in avtorice umetniško zaznamovali. Pri tem ne gre za sentimentalnost, ampak podporo v ključnih trenutkih kariere, ko umetnice in umetniki še nimajo zgrajenih trdnih mednarodnih mrež in prepoznavnosti,’ sporoča Klara Drnovšek Solina, soselektorica festivala.
Filip Mramor na festivalu gostuje s predstavo 3. julij 1998, Nič nikoli zares ne umre, ki se navdihuje z avtorjevo osebno zgodbo, Aljoša Lovrić Krapež pa s predstavo Je radost II, ki skuša najti radost, z njo preplesti skupnost in nas v ritmu stresti s stolov. Obe predstavi sta nastali v času njunega študija na akademiji DAMU v Pragi. Brazilska umetnica Aline Olmos Steler pa na festival prihaja z razstavo in performansom Intimno branje oraklja, humorno gesto podiranja tabujev, ki je nastala med njenim študijem na nizozemski akademiji DAS Theatre. Razstava bo na ogled do konca festivala, za intimno prerokovanje pa si je potrebno rezervirati termin.
Med mladimi avtorji se s predstavo Spust (singel) v javnem prostoru (na dvorišču ŠD Tabor in na ploščadi pred Moderno galerijo) predstavlja odlična švicarska plesalka Mélissa Guex, v mladem duhu pa bo letos tudi celotna otvoritev festivala, saj tokrat otvoritev prevzemata predstavi krajšega formata, prej omenjena Je radost II<> in predstava Smrdljivi koncert na štirih tacah dveh mladih italijanskih ustvarjalcev Alice in Davida Sinigaglie. Sledi otvoritvena zabava v Stari elektrarni, na kateri bosta diktiranje tempa prevzeli DJki mlajše generacije, DJ Minjas in DJ Ajsi. Vabljeni na ples!
Za mlade generacije umetnic_kov v sodelovanju z akademijama AGRFT in ALUO pripravljamo neodvisni izobraževalni program snovalnega gledališča Smer B, ki se že drugo leto začenja prav na festivalu, kot mentorja ga prevzemata Primož Bezjak in Matej Stupica. Na zaključni predstavitvi prve sezone programa Smer B je nastala instalacija Rožice in pivo avtoric Čarne Lampret in Ajde Pirtovšek, ki jo predstavljamo na festivalu.
Mladi levi predstavljajo tudi prekaljene in mednarodno priznane umetnice in umetnike, nekateri med njimi se na Mlade leve vračajo večkrat. Mojca Jug dodaja: ‘Ustvarjalce na festivalu spremljamo skozi daljše časovno obdobje in skozi različne faze njihovega razvoja – od prvih nastopov pri nas, do večjih projektov v širšem mednarodnem prostoru. Tudi festivalskemu občinstvu želimo omogočati daljnoročno spremljanje posameznih umetniških opusov in trendov. Tako ustvarjamo preplet med umetniki, občinstvom in programi, ki ne temelji le na trenutnih projektih, temveč na trajnih odnosih, medsebojnem zaupanju in skupni rasti.’
Med umetnicami, ki smo jih že večkrat predstavljali na festivalu, je hrvaško francoska umetnica Ivana Müller. S svojo predstavo How Heavy Are My Thoughts je bila prva mednarodna avtorica v Stari elektrarni leta 2004, tokrat se na festival vrača petič. Lansko leto je skupaj z Bojano Kunst zasnovala projekt Krpanje nevidnega, ki se ukvarja z raztrganinami v mestnem tkivu, v odgovor pa predlaga simbolne in igrive akcije. Lani so v mestu potekale performativne intervencije, povzela pa jih je predstava. Letos pa bo Krpanje nevidnega: Ples na Taboru povezalo mestno četrt v družabnem popoldnevu v parku Tabor, kjer se bomo v četrtek 28. avgusta ob 15h s prebivalkami_ci Doma upokojencev Center zavrteli pod drevesnimi krošnjami v ritmu družabnih plesov pod budnim očesom koreografa Branka Potočana.
Toni Soprano Meneglejte je slovenska intermedijska umetnica, ki jo v Bunkerju spremljamo že vrsto let – z njo smo sodelovali v okviru predstav kolektiva Beton Ltd., elektrarnin zunanji zid je opremila z napisoma Aplavz in Aplavz2, letos pa bo na festivalu predstavila intervencijo BFF – Poskus št. 4. BFF je dvoletni umetniški opus in je serija postavitev ter instalacij na meji performansa, v katerih Toni Soprano Meneglejte raziskuje svoje ‘prijateljstvo’ z dvojnico Emmett, ustvarjeno s pomočjo umetne inteligence.
Skupina The Feminalz, eden najprepoznavnejših kolektivov uprizoritvene scene, s projektom Tehnoburleska Tatovi podob na festivalu Mladi levi, kjer je bilo tudi eno njihovih prvih gostovanj, praznuje 99. in 100. izvedbo predstave. Tatovi podob od leta 2013 burleskno prevračajo družbena pravila in jih spreminjajo v bleščeče vizualne sintagme. Ob praznovanju 100. ponovitve se obeta dvodnevni dogodek: jagodni izbor zimzelenih klasik na 99. ponovitvi in cvetober novo vzniklih točk in obrazov na 100.
Barbara Kukovec je priznana slovenska ustvarjalka, ki se na festivalu predstavlja s performansom Sladke skrbi. Kot nekdanja članica Vie Negative je v Stari elektrarni že ustvarjala, tokrat pa v sodelovanju s Katarino Stegnar in Urško Brodar sooča teme podeželja in prelomne performanse feminističnih umetnic.
Na festivalu se letos prvič predstavlja slovenski ustvarjalec DISKOlektiv. Je mojster preobrazb in improvizacije, na lanskih Mladih levih je prejel elektrarnino nagrado zlata strela za delo z občinstvom. V uprizoritvenem sprehodu Aplavz vas popelje od ene do druge festivalske lokacije, vmes pa nudi prostor čudenju in veselju nad lepoto okrog nas.
‘Mladi levi si od svojih začetkov prizadevamo, da festival ni zgolj niz predstav in drugih umetniških dogodkov, temveč tudi prostor skupnosti, ki v središče postavlja ljudi, odnose in sodelovanje. Med drugim festival neguje sodelovanja z lokalnimi institucijami v mestni četrti Tabor, predvsem s Športnim društvom Tabor in Domom upokojencev Tabor, s katerimi sodelujemo že več kot dvajset let,’ pravi Maja Vižin, izvršna producentka festivala.
Prav v znameniti stavbi Športnega društva na Taboru bosta predstavljeni tudi razstava in kolektivna telovadba raziskovalnega kolektiva Nonument Group z naslovom Proste vaje. V raziskovalno-umetniškem projektu osvetljujejo zgodovino javne telovadbe in športne infrastrukture kot prostora kolektivnega spomina.
Na dvorišču ŠD Tabor pa bo pod krošnjami kostanjev potekal mladolevovski diskurzivni program – Debatne kafane, kjer vam ob pogovoru o resnih temah postrežemo s pravo turško kavo za ostrejše misli. Tudi letos pri pogovorih sodelujemo s Poletno šolo Moderne galerije. Debatni kafani bosta nagovorili dve izmed tem letošnje poletne šole; prva se bo osredotočila na ‘Druge Vzhode’, druga pa na prevpraševanje zahodnega kanona, med sogovorniki bodo Sezgin Boynik, kosovski sociolog, Armin Hokmi, iranski umetnik, Lali Pertenava, gruzijska umetnostna zgodovinarka in Rana Anani, palestinska kuratorka.
V Nemčiji živeči iranski koreograf Armin Hokmi je vzhajajoča zvezda svetovnih festivalov. Na Mlade leve prihaja s plesno predstavo Širaz, poimenovano po istoimenskem festivalu v Iranu. Koreografsko prakso gradi na sugestivni moči gibalnega jezika, gibi v predstavi so nosilci spominov, ki so jih v osebnih in festivalskih arhivih našli ustvarjalke_ci predstave.
Občinstvu pa se letos poklanja legendarna belgijska skupina Ontroerend Goed s predstavo Hvala, da ste tukaj, ki bo zaključila festival – na sporedu je 29. in 30. avgusta v Stari elektrarni. Predstava je polno doživetje in oda občinstvu – kajti brez občinstva ni gledališča, ni predstave in ni festivala.
V Bunkerju skrbno negujemo skupnost umetnikov, producentov in kulturnih delavcev, ki delujemo v Stari elektrarni. Poklanjamo se jim z nagrado ZLATA STRELA za izstopajoče umetniške dosežke v sezoni Stare elektrarne. Letošnja podelitev bo druga po vrsti, komisija (Klara Drnovšek Solina, Katarina Stegnar, Mateja Bučar, Špela Kopitar in Benjamin Zajc) pa bo podelila tri nagrade za presežne dogodke v pretekli sezoni. Slovesna podelitev ZLATIH STREL bo v četrtek 28. avgusta ob 11h v Stari elektrarni! ‘Festival Mladi levi se izkazuje kot trdoživ in trajnosten. Že vrsto let deluje v okvirih proračuna, ki je neprimerljiv s sorodnimi festivali v regiji, saj so proračuni podobnih festivalov tudi nekajkrat višji. Finančna realnost zaznamuje produkcijske pogoje festivala in možnosti za njegov razvoj, a se festivalska ekipa z umeščanjem festivala v lokalne in mednarodne projekte in mreže trudi presegati osnovne finančne okvire. Tako je letošnji festival vpet v več evropskih projektov, ki vsak nagovarja enega od vsebinsko pomembnih vidikov Bunkerjevega delovanja in hkrati bogati festivalski program,’ razloži Tamara Bračič Vidmar, vodja komunikacije.
Na festivalu tako predstavljamo zaključek večdnevnega Plesno komunikacijskega laboratorija, ki ga umetniško vodi koreografinja Andreja Rauch Podrzavnik in ki nastaja v okviru evropskega projekta Beyond Front@ – Bridging Periphery. Ta združuje šest mednarodnih partnerskih organizacij v želji po vzpostavljanju stabilnejšega okolja za ustvarjace sodobnega plesa v srednji Evropi. Festival Mladi levi se že mnogo let dotika teme trajnostnosti – na festivalu smo gostili številne predstave, pa tudi delavnice in pogovore na teme ekologije, podnebnih sprememb, odnosov med človeškimi in nečloveškimi bitji. Letos bodo v zaodrju festivala potekali kar trije projekti, usmerjeni v trajnostne prakse kulturnih organizacij in dogodkov. K prehodu v bolj trajnostno družbo moramo prispevati vsi sektorji – tudi kulturno-umetniški, kjer kljub že obstoječim prizadevanjem ostaja prostor za izboljšave. Projekt Manj je več, ki ga podpirata Ministrstvo za kulturo in Sklad za podnebne spremembe, stremi k uvajanju pilotnih praks odrasti v kulturnem sektorju. Mednarodna projekta Greenstage in Festival SPA, ki ju podpira program Evropske unije Ustvarjalna Evropa, pa se osredotočata na spodbujanje dobrega počutja vseh deležnikov na festivalu (Festival SPA) ter na preoblikovanje Mladih levov v festival brez odpadkov v naslednji ediciji (Greenstage). Nekaj majhnih korakov na tej poti smo že storili – za festivalsko kuhinjo in bar smo letos namreč zbirali krožnike, pribor, skodelice in kozarce, ki jih ljudje ne potrebujejo več. Hvaležni smo za odličen odziv – zbrali smo jih namreč dovolj, da bodo letos festivalski umetniki jedli iz pralnih krožnikov, v festivalskem baru pa vam morda postrežemo kavo prav iz vaše podarjene skodelice.
Pomembna festivalska stalnica pa kljub neugodnim finančnim pogojem ostaja simbolična cena festivalskih vstopnic 1 euro, s katero želimo omogočiti ogled predstav in užitke ob festivalskem vzdušju vsem, hkrati pa v duhu solidarnosti vse, ki to zmorejo, vabimo k donaciji prostovoljnega prispevka.
Z nami tudi letos ostaja festivalski vrtec, ki v času predstav v Stari elektrarni ob predhodni najavi brezplačno poskrbi, da se imajo otroci med 1. in 10. letom starosti prijetno med tem, ko starši spremljajo festivalske dogodke.
‘Če govorimo o mladih, neizogibno govorimo tudi o prihodnosti. Vemo, komu pripada, ne vemo, kakšna bo, a precej zagotovo vemo, da je prepričanje, da je svet vedno boljši in lepši, da vsaka generacija živi dlje in bolje – končano. Delovanje in aktivacija sta težavna, ne samo zaradi kompleksnosti in prepletenosti več hkratnih kriz, tudi zaradi hkratne enostavnosti diagnoze, kaj vse je narobe in občutka nemoči vpliva. Lahko pa se spomnimo vseh premen in prevratov zgodovine – kako so bile včasih spremembe dolgo nemogoče, potem pa je iskrica zanetila prelom zgodovine,’ pravi Alma R. Selimović, direktorica Bunkerja.
Letošnji Mladi levi so možnost, da skupaj z nami izrazite podporo, dvignete glas proti genocidu, se v frustraciji nezmožnosti sprememb ne počutite tako zelo same_i. V 28 letih festivala še nikoli ni bilo trenutka, ko bi svet poznal mir. Upajmo, da ga bomo videli — in občutili — v svojem življenju. V sodelovanju z Amnesty International in Gibanjem za pravice Palestincev vas vabimo k akciji – na stojnicah pri blagajnah festivalskih dogodkov bodo na voljo informacije in navodila, kako lahko pomagate. ( sporoča programsko organizacijska ekipa Festivala Mladi levi po tiskovni konferenci: Alma R. Selimović, direktorica zavoda Bunker, Mojca Jug in Klara Drnovšek Solina, selektorici festivalskega programa, Maja Vižin, izvršna producentka festivala in Tamara Bračič Vidmar, vodja stikov z javnostmi.)