Ema Žurej in Vita Vybihal izgubljeni v morju umetnih trepalnic in z odličnim nastopom

Plesalki celjskega Harlekina sta polni adrenalina zastopali Slovenijo na Portugalskem.

Potovanje na Portugalsko je bila ena velika izkušnja in priložnost za osebno rast. Ne le, da sva sodelovali na svetovnem prvenstvu; to je bilo prvo potovanje, na katero sva odšli sami, brez spremstva staršev ali mentorjev. Tudi tedni pred odhodom so bili zelo napeti, v nedeljo, 22. 6. 2014, se je namreč zgodil še dobrodelni koncert v SLG Celje z Galom Gjurinom, Adijem Smolarjem in ostalimi, na katerem se je dokončno zbralo dovolj sredstev za najin odhod na Portugalsko. Srečna je bila nepopisna. Preostalo nama je le še pakiranje in vznemirjeno pričakovanje dneva odhoda.

Prihod na prizorišče Dance World Cup-a je bil manjši šok, saj sva se obe – malce nevajeni pretirano močnega odrskega make-upa in bleščečih kostumov – kar izgubili v morju umetnih trepalnic in profesionalnih oprav. Ker so tekmovanja potekala čez cel dan, je bila atmosfera konstantno napeta, v dvorani, kjer se je diaprojiciral direkten prenos dogajanja v glavni dvorani, so starši in ekipe tekmovalcev vedno navdušeno navijali in na glas komentirali odplesano, česar na primer na slovenskem Opusu ne vidiš.
V četrtek zgodaj zjutraj je bila na programu najina kategorija, open modern duets&trios. Nihče izmed nastopajočih pred svojim nastopom ni imel generalke, kar je bilo za naju novo presenečenje, ki je pričalo o najini dejanski neizkušenosti s tekmovanji takšnega formata. Prva in edina izkušnja z ogromnim odrom, ki se lahko primerja z odrom Gallusove dvorane v Cankarjevem domu, je bil sam nastop pred žirijo in nabito polno dvorano publike. Po prvem šoku ob vstopu na oder, ko te luči zaslepijo in adrenalin poživi, sva šele dojeli, kako velik je dejansko ta oder. Najino koreografijo sva kljub temu odlično odplesali, občutek po nastopu je bil sijajen. Ob razglasitvi rezultatov sva bili navdušeni, saj meniva da je 15. mesto na svetovnem prvenstvu z lastno koreografijo in pripravami v lastni režiji odličen dosežek, ki nama bo dal le še dodatnega zagona za nadaljnje ustvarjanje. Med opazovanjem drugih plesalcev, njihovih priprav, kostumov, mask in ogrevanja sva se naučili veliko o svetovni plesni sceni, delovanju plesne industrije na svetovni ravni in umestitev naše dežele med ostale države.
Sodeč po mestu Portimão in prestolnici Lisboni je Portugalska država vredna ogleda. Najina pot se je začela 1. julija ob treh zjutraj, ko se je začela najina pot proti Milanu, od koder je vzletelo najino letalo do Lisbone. Noč med 1. in  2. sva preživeli v Lisboni in naslednje jutro z vlakom odpotovali na jug. Pri vsem sva bili sami odgovorni zase, sami sva bili primorani poskrbeti za prestope, uro, nabavo vozovnic ipd. Kljub vsem odgovornostim, ki sva jih nosili, pa so kot vedno bile prisotne bonitete. Čas sva si razdelili, kakor nama je prijalo. Šli sva, kamorkoli sva želeli; prehodili sva središče mesta, stranske ulice, poskusili nekaj regionalnih sladic, šli na peščeno plažo Praia da Roche, jedli, ko sva čutili lakoto, spali, ko sva bili utrujeni. Potovanje nama je obema pustilo lepe spomine in vtise kljub tekmovalnem ozračju na Dnce World Cupu. Tudi v Lisboni sva odkrili nekaj lepih kotičkov, čeprav prestolnice nisva imeli časa in priložnosti raziskati.
Takoj po prihodu domov sva imeli dva dni časa, da sva se spočili in oprali obleke, pa sva že pakirali kovčke za na morje. Tokrat sva se v spremstvu odraslih odpravili na morje v Istro, kjer sva uživali teden dni. Zdaj pa se začenja tisti del počitnic, ki ga bova preživeli doma in ki bo obarvan s kančkom dela in kančkom zabave. Če pa se ponudi kakšna priložnost za dodaten dopust, pa jo bova seveda izkoristili – skupaj ali vsaka zase.

View Gallery 4 Photos