Barbara Novakovič in njen Muzeum praznujeta 30 let. Predstava Hortus Conclusus se bo potopila v imaginarne prostore, kjer poezija prijateljuje s filozofijo!

Hortus Conclusus (foto: Aleksandra Vajt)

Hortus Conclusus je žanr vrta, območje ograjenega prostora, razdeljenega na kvadrante. Ograda prostora je preprosta: zid ali okrasni zid ali tkana ograda iz volne. Je zastor, kot je zastor tančica, ki prekriva razgaljenost telesa (o estetikah tančice piše Dominique Clévenot) ali morda gledališki zastor, medprostor, ki obenem razdeljuje in spenja dve ključni paradigmi scenske umetnosti. Arhitekt in teoretik arhitekture Gotfried Semper v svoji Teoriji ovoja (Bekleidungstheorie) tkanino opredeli kot prvobitno vrsto umetnosti in zapiše, da se je graditeljstvo začelo z oblačenjem konstrukcije s tkanino. Že v kamnitih reliefih starih kultur so prikazani šotori v aberacijah svojih oblik glede na različne vremenske danosti.

Hortus Conclusus (foto: Aleksandra Vajt)

Vrt je tudi simbol duše. Predstava Hortus Conclusus se bo potopila v imaginarne prostore, kjer poezija prijateljuje s filozofijo. Razmerja med mikro in makro prostori v smislu fizičnih ali miselnih entitet bodo kreirala svojevrstno vizualno pisavo, vpeto v gledališki svet odrskih pomanjšav in fantazijskih, vegetativnih povečav.

Hortus Conclusus (foto: Aleksandra Vajt)

V obdobju 2022–2025 nastaja nova trilogija Alegorije, ki sestoji iz treh plesno-gledaliških projektov in sintezne predstave. Tema tridelnega projekta so alegorije – prizma časa v okviru ikonografskih smeri, ki jih tkejo poezija, literatura in likovna umetnosti. Program zavoda Muzeum je zasnovan kot serija platform, trilogij, ki se skozi večletno obdobje vsebinsko dopolnjujejo. Trilogija Dinamike prostorov v umetnosti, 2016–2019, je raziskovala fenomene prostorskih dinamik kot spreminjajoče se okolje, v katerem biva telo; trilogija, Spanje, 2019–2021, se je opirala na bogato ikonografijo upodobitev iz spanja v napetostih med budnostjo in sanjami.

Alegorije mesecev – atributi. (foto: Andrej Lamut)

Prva enota trilogije, plesna predstava z naslovom Alegorije mesecev – atributi, 2022 je temeljila na motivih mesečnih ciklov z atributi, ki zajemajo življenje narave (flora) v kontekstu napetosti med opravili ter čutnimi in čustvenimi impulzi, ki jih poraja življenje. Sledila je druga enota trilogije z naslovom Alegorije, fragmenti, 2023, avtorska predstava s poudarkom na sodobnih plesnih postopkih skozi specifike naravnih in delovnih ritmov, ritmov astralnih sil (Ovidij, Verij, Flak …). Ta t. i. trojna podoba mesecev je bila obravnavana v razmerjih žanrskih upodobitev iz zgodovine ciklov v sklopu literarnih in likovnih paradigem od antike do renesanse. Tretja enota trilogije, predstava Hortus Conclusus – vrt, 2024, bo prečila razmerja med zunanjo podobo pojavov in kozmoloških kompozicij, ki temeljijo na principu naravnih prvin (vetrovi, reke, meseci, zodiak), ter matematično sistematičnostjo koledarjev in enciklopedij. Trilogija ALEGORIJE, 2022–2025 bo sklenjena s predstavo Darovanja, 2025. Projekt se bo nanašal na liturgijo slavja in temo sijajne podobe mesecev ter drugih naravnih personifikacij, ki so jih označevala praznovanja in obredja. V okviru tridesete obletnice delovanja Gledališče Muzeum v sodelovanju s SLOGI – Slovenskim gledališkim inštitutom in Cankarjevim domom pripravlja pogovor v Linhartovi dvorani po zadnji ponovitvi predstave Hortus conclusus v režiji Barbare Novakovič 9. septembra 2024. Sodelovali bodo Blaž Lukan, Tomaž Toporišič, Jana Pavlič, Marijan Rupert ter drugi soustvarjalci Gledališča Muzeum in publikacije, katere izid je pri SLOGI predviden spomladi 2025. Pogovor bo vodil Primož Jesenko.

Hortus Conclusus (foto: Aleksandra Vajt)

Barbara Novakovič Kolenc je kot koordinatorica sodelovala pri evropskem projektu TACE (Theatre Architecture in Central Europe/EUTA, Eruropean Theatre Architecture, www.teatrearchitecture.eu) v produkciji Slovenskega gledališkega muzeja v sodelovanju z Muzejem za arhitekturo (MAO) in v partnerstvu s Fakulteto za arhitekturo v Ljubljani. Projekt je nastal na pobudo Umetniškega in gledališkega inštituta v Pragi (Arts and Theatre Institute, Prague) v sodelovanju s številnimi mednarodnimi gledališkimi institucijami iz petih dežel. V sklopu sodelovanja gledališkega inštututa in zavoda Muzeum so bile uresničene skupno tri izvedbe udeležb mladih slovenskih likovnih umetnikov in arehitektov, ki delujejo v scenskem oblikovanju prostora. Mednarodne umetniške manifestacije Praškega kvadrienala scenskega oblikovanja in prostora (2011, 2015, 2019) oziroma izvedb 12., 13. in 14. kvadrienala se je v sklopu treh uresničitev udeležilo dvajset umetnikov v okviru Nacionalne sekcije. V projektu so v okviru Študentske sekcije kvadrienala sodelovali študentje Fakultete za arhitekturo v Ljubljani pod mentorskim vodstvom Prof. d.i.a. Maruše Zorec in asistenta d.i.a. Uroša Rustje. Zavod Muzeum je v tem mednarodnem projektu sodeloval sprva kot koorodinator, zatem je prevzel produkcijo in kuratorstvo v izvršni produkciji Slovenskega gledališkega inštituta. Na 14. izvedbi kvadrienala pa je zavod Muzeum ob podpori Ministrstva za kulturo RS kuriral in produciral udeležbo slovenskih umetnikov v sodelovanju s slovenskimi gledališkimi institucijami in SLOGI (Slovenskim gledališklim inštitutom). V okviru programa zavoda Muzeum je potekalo tudi nadaljnje sodelovanje v izobraževanju, in sicer z Naravoslovnotehniško fakulteto NTF Univerze v Ljubljani – Oddelkom za tekstilstvo, grafiko in oblikovanje v sklopu obvezne študijske prakse so se od leta 2013 do 2015 pod mentorskim vodstvom Barbare Novakovič Kolenc usposabljali študentje grafičnega oblikovanja. Barbara Novakovič Kolenc je prejemnica Župančičeve nagrade (2015) za dveletno ustvarjanje gledališke in likovne umetnosti. Leta 20128 je režirala slovestnost ob podelitvi Župančičevih nagrad v v ljubljanski Šviceriji v produkciji Mednarodenga grafičnega likovnega centra v Ljubljani. V letu 2014 je gledališče Muzeum imelo 20. obletnico delovanja z razstavo Gubanje časa v sodelovanju z Muzejem in galerijami mesta Ljubljane. Sledila je tridelna mednarodna razstava ob jubileju in 25-letnici delovanja v sodelovanju z Mednarodnim grafičnim likovnim centrom in Parkom Tivoli z naslovom Arhitektura sanj, plesna predstava z istoimenskim naslovom, pa je bila uresničena v letu 2021. (vabljeni na ogled premiere 6. septembra in dveh ponovitev 7. in 8. septembra ob 20.00 v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma. Izvajalci: Luka Ostrež, Jerca Rožnik Novak, Mateja Železnik, Petra Govc, Branko Potočan in Mateja Rebolj. Vabljeni tudi na pogovor ob 30. letnici Muzeuma)