Film Zadnji Maov plesalec je narejen po istoimenski avtobiografski knjigi plesalca Li Cunxia, ki je na veselje vseh plesoljubcev izšla tudi v slovenskem jeziku. Napeto branje, ki se začenja v revni kitajski vasi v času Maovega režima, ko enajstletnega Lija kulturni odposlanci gospe Mao odpeljejo v Peking, kjer začne spoznavati balet. V polnokrvnem opisu šolanja spoznate ves blišč in še večjo bedo njegove domovine. Liju ne preostane nič drugega kot vaja, vaja, vaja. ”Vadil sem petkrat na dan. Ko mi je zmanjkalo suhih majic, sem vadil goloprs. Tudi baletni copati premočeni od potu.” Seveda se je vloženi trud obrestoval. Štipendija pri houstonskem baletu in “umazana kapitalistična Amerika” ga je osupnila tako z materialnega kot umetniškega vidika. Želja po svobodi pa je bila močnejša od rdeče knjižice, a njegov prebeg ni bil tako medijsko spektakularen kot prebeg Nurejeva dvajset let prej. Teror, ki mu je sledil, pa nič manjši. No, da vam ne izdam vsega, si za okus privoščite napovednik filma, ki že žanje uspehe po vsem svetu. Avstralski režiser Bruce Beresford (režiral je Driving Miss Daisy, The Contract) je ustvaril polnokrvni film, ki daleč od tega, da je samo plesni oziroma baletni. Chi Cao, ki pleše odraslega Lia, je tudi nekako povezan z Lijevim življenjem, saj je sin dveh Lijevih pedagogov na pekinški plesni akademiji. Koreografa Graeme Murphy in Janet Vernon sta navdušila s koreografijo narejeno za filmsko kamero. Člani avstralskega baleta in Sydney Dance Company pa so tako ali tako vrhunski. In zakaj toliko Avstralcev na enem kupu? Preprosto zato, ker se je Li poročil z avstralsko balerino in se po končani karieri preselil v deželo tam spodaj. Upajmo, da film Zadnji Maov plesalec pritegne slovenskega distributerja k nakupu, da si ga bomo lahko ogledali v kinematografi, kot smo si v preteklosti legendarnega Billyja Elliota.
