To so samo nekatera izmed številnih mitov, ki jih poznamo glede spolnih odnosov. Preverite ali držijo ali ne!
1. Pari v zakonu brez spolnosti sploh nimajo spolnih odnosov. To ne drži. Nekateri pari imajo občasne spolne odnose. Partnerja se zadovoljita s spolnimi odnosi enkrat ali dvakrat na mesec. Včasih brez spolnosti zdržita tudi po več mesecev, a četudi pride do odnosov, je seks mehaničen in brez strasti.
2. Pari, ki nimajo spolnih odnosov, so starejši. Čeprav pogostost spolnih odnosov z leti upada, je tudi veliko mladih parov, ki nimajo spolnih odnosov.
3. Verjetneje je, da imajo šibko željo po spolnosti ženske. To sploh ne drži; vsaj polovica »abstinentov« je moških.
4. V zvezi brez spolnosti sta vedno oba partnerja brez zanimanja zanjo. Ne drži. V vsakem odnosu ima en partner večjo željo po spolnosti kot drugi, pa naj imata težave s spolnostjo ali ne. »Šibka želja« in »močna želja« sta v odnosu relativni in ne nekaj, kar se meri s številkami. V številnih primerih je partner z majhno željo celo bolj erotično nagnjen in seksualno izkušenejši od partnerja z močno željo po spolnosti (misli namreč, da si spolnosti, kakršno udejanjata s partnerjem, ni vredno želeti, zato ga tudi ne zanima). Zato je torej treba vzeti pod drobnogled želje partnerja z močnejšo željo po spolnosti.
5. Spolnost v zakonu odmre. Neporočeni pari imajo rednejše spolne odnose. Nasprotno: raziskave kažejo, da je zakonska postelja še vedno vroče žarišče spolnosti. Poročeni pari imajo pogostejše in bolj raznolike spolne odnose od samskih. Seveda gredo številni pari skozi faze popolne »abstinence«, kar pa ni nujno smrtna obsodba za spolnost in partnersko zvezo nasploh.
6. Ko želja po spolnosti umre, jo je nemogoče oživiti. Ne drži. Če se problema lotimo pravilno, je rešljiv – seveda če se oba partnerja strinjata z rešitvami.
7. Par je bodisi seksualno združljiv bodisi ni. Seksualna združljivost ni stvar všečnosti enakega spolnega vedenja druge osebe. Nasprotno: to je zmožnost prilagajanja razlikam v spolnih preferencah obeh. To postane zlasti pomembno, ko se v spolnost priplazi dolgčas in eden od partnerjev predlaga nekaj novega. O seksualni združljivosti razmišljajte kot o dveh ljudeh, ki sta pripravljena razširiti obzorja v spolnosti, ne pa se držati preverjenih in ustaljenih vzorcev.
8. Želja ni nekaj, kar se prisiliš čutiti. Željo imaš ali pa ne, gre za seksualno kemijo. Najpogostejša predstava o seksualni kemiji ima dva sestavna dela. Prvi pravi takole: »Če med partnerjema obstaja kemija, tudi spolnost poteka brez napora in samodejno.« Drugi pravi takole: »Ko spolnost umre, so ‘kemikalije’ izrabljene in nič več ni mogoče storiti, da bi znova delovale.« Oboje je priljubljeno razmišljanje: misel, da spolni odnosi ne zahtevajo veliko truda, če sta si človeka usojena ali zaljubljena, je preprosta. Toda za to, da ste razpoloženi za posteljne akrobacije, lahko naredite veliko več – in z večjimi učinki. Shujšajte za pet kilogramov. Nosite zapeljivo spodnje perilo. Presenetite partnerja v kuhinji. In tako naprej.
9. Če nimate želje po spolnosti s partnerjem, to pomeni, da vanj niste več zaljubljeni ali da je z vajinim odnosom nekaj hudo narobe. Vsi pari imajo včasih težave z željo po spolnosti; pomembno je, kako hitro in učinkovito jih rešijo.
10. Hormonske težave so najpogostejši razlog za šibko željo po spolnosti. Da, lahko so razlog, ne pa tudi najpogostejši. Naravni proces partnerske zveze je osnovna razlaga, vzporedni dejavniki, ki vplivajo na naše želje in potrebe, pa so bolj ali manj enakovredni kamenčki v mozaiku, ki »pripomorejo« k manjši želji po spolnosti. Samodejno pripisovanje težav s spolnostjo hormonskemu neravnovesju ne bo rešilo problema.
Ocene pravijo, da od 15 do 20 odstotkov izmed 113 milijonov poročenih Američanov živi v zakonu brez spolnosti, kar pomeni, da imajo spolne odnose manj kot desetkrat na leto.
Vir: Viva – revija za zdravo življenje
www.dormeo.net
