Na odru Linhartove dvorane Cankarjevega doma Ljubljana je 18.maja slovenska Akademska folklorna skupina France Marolt uprizorila že svoj 76. folklorni koncert.
Spomnimo se njihove lanske častitljive 75. obletnice, tudi 75. po vrsti folklorne predstave Oj, Triglav, moj dom, tistega večera, ko so plesali v slovo in v spomin svojemu dolgoletnemu umetniškemu in strokovnemu vodji Mirku Ramovšu (1935-2023), ki je preminil dan pred koncertom, in se tudi istega večera z minuto molka poslovili od njega, utemeljitelja etnokoreologije na Slovenskem. Nato pa je na odru zaživela folklorna dediščina Slovencev izven slovenskih meja; tistih, ki živijo ob novo začrtanih domovinskih mejah, pa tistih, ki so se ob koncu 19. stoletja napotili v širni svet, kot tudi onih, ki so po drugi svetovni vojni odpluli onstran oceana, vseh njih, ki jih povezujejo korenine slovenske zemlje s spoštljivim očakom, Triglavom na čelu.
Letošnja, 76. po vrsti, plesno – glasbena predstava Akademske folklorne skupine/AFS France Marolt je v odrski svetlobi presvetlila nekatere uspešnice ter vrhunce njihovega bogatega repertoarja in jih združila z gosti: Ansamblom narodnih plesova i pjesama Hrvatske Lado, profesionalno folklorno skupino hrvaškega Ansambla plesa in petja Lado, ki letos obhajajo svojih 75. let delovanja. In sta tega večera, kot tudi ob reprizi 19.5., ansambla prepletla svoje folklorne umetnine ter uspešnice dveh narodnih tradicij, dveh neposrednih sosedov, tudi dveh držav, večer pa so poimenovali Diptih. In čeprav naslov Diptih nakazuje večer dveh veznih polovic, so se njihovi glasbeno plesni motivi izmenjaje vrstili skozi cel večer in se združili v izvirno folklorno celoto: v koreografskih delih, ki so jih postavili: Vidoslav Bagur, Zvonimir Ljevaković, dr. Ivan Ivančan, Mirko Ramovš, Luka Kropivnik, dr. Tomaž Simetinger, ter ob glasbenih priredbah: Vidoslav Bagur, dr. Ivan Ivančan, Alan Kanski, Zvonimir Ljevaković, Uroš Krek, Marijan Makar, Božidar Potočnik, Oskar Stopar, Julijan Strajnar, Sašo Zver in glasbenih priredb: Vidoslav Bagur, Božidar Potočnik, Zvonimir Ljevaković, Alan Kanski, dr. Ivan Ivančan, Marijan Makar, Žan Kajzar, Julijan Strajnar, Sašo Zver, Oskar Stopar in Uroš Krek.
76. folklorni večer glasbe in plesa AFS France Marolt je potekal v dveh delih z vmesnim odmorom, otvorili pa ga gostje, hrvaški narodni Ansambel Lado z glasbo, plesi ter običaji Hrvatov iz zahodne Hercegovine/ BiH: Kamen goro prozeleni rano, ko na oder vstopa ženska-pevka odeta v belo-črno nošo, ogrnjena s črnim volnenim ogrinjalom ter črno ruto na glavi, prepasana pa z gosto prepletenim volnenim predpasnikom, petje ki ga izvaja temelji na ojkalici, gangi pesmi, ko se glas trese in se izvaja v kratkih intervalih. Kmalu se ji pridružijo še starejše, in mlajše pevke v belih nošah z vzorčastimi predpasniki in belimi naglavnimi rutami. Nato privihrajo moški v svojih črno belih nošah ter ogrinjalih iz belih ovčjih kožuhov ter z dolgimi popotnimi palicami. Ob ženskem petju pričnejo svoje kolo trdih korakov, pa čeprav v lahkih opankah, ko palice sočasno udarjajo v ritmu korakov. V manjših skupinah zaplešejo tudi tiho kolo energičnih korakov z udarci paličja, da se telo kar stresa. Nato zaplešejo še one, ko svoje kolo spremljajo z vokali, ob zvokih dud usnjenega meha pa se podajo v skupno kolo, ki steče ob nagovoru in petju, kot bi se medsebojno pogovarjali, tudi se kak mladi par izmuzne po svoje. S palicami in ovčjimi kožuhi se moški še medsebojno pomerijo, tudi še koga obrnejo na palici, tako kot na ražnju; na koncu pa vse pospremi moški vokal, ki obljubi da bodo še peli. Bil je to izvrsten scenski izhod avtorske koreografije Vidoslava Bugura, ki je dvignil klimo navdušenja.
Drugi izhod tega barvitega folklornega večera je stekel v znamenju AFS France Marolt, predstavili pa so Plese ljubljanskega predmestja, avtor koreografije Mirko Ramovš, kar je tudi njihova največkrat izvajana koreografija. Posebnost koreografije je meščanska drža, ki odstopa od vaških pristnosti, tudi po stilni črni kostumski noši ter beli peči zavezani na petelinčka. Ob koncu 19. stoletja je njihovo oblačilno črnino največkrat zamenjal bakreni odsev, ali druga temna barva, in je platneno tkanino zamenjala še stanovska dražja svila. Moška oblačila so sestavljala dolge črne hlače, telovnik, suknjič, bela srajca z metuljčkom ali kravato, s čevlji ter različnimi klobuki. Stilno in ubrano so se plesi vrstili po vaškem ljubljanskem okolišu, danes so to že predmestja, ko se najprej predstavijo v atraktivni promenadi, nato se pari zavrtijo še v tričetrtinskem taktu, pa v poskočni polki, tudi zaokrožijo kolo in se medsebojno prepletajo, ob tem pa vedno znova navdušijo s svojo meščansko držo, ki ukaže na novi stanovski rod.
Ljubljanskim predmestnim plesom je sledilo hrvaško Valpovačko kolo, avtor koreografije Zvonimir Ljevaković: plesi iz kraja Bizovca, v bližini Valpova, torej iz Osješko – Baranjske županije ali slavonske ravnine, ki tako kot ostali panonski narodi beležijo bogata čipkasta oblačila pridnih ter kreativnih ženskih rok. V tem plesu zaplešejo mladenke v značilnih kratkih krilih obogatenih ter obrobljenih s posebno čipko imenovano šlinga, ki se jo da zaznati tudi na moških belih srajcah ter hlačah. Ženske krasijo še bogati čipkasti ovratniki bluz, te pa so posute s svetlečim sijem rumenih zlatnikov, ter barvitih rut okoli ramen, ko glave kronajo mogočni venci prepredenih kit. Njihovi plesi so poskočni, tudi se krilca širijo ter lahkotno poskakujejo, noge pa so obdane z barvitim pletenimi nogavicami, in se kolo veselo vije ob tamburicah ter narodnih glasbilih, ko si pari še globoko zazrejo v oči.
Drugi izhod AFS France Marolt je bil v znamenju Koroške ohceti: avtor koreografije Luka Kropivnik, predstavijo pa plesno ter spevno izročilo slovensko- avstrijske Koroške, ovsetni štajeriš ob plesni šegi iz Obirja-vino ubit. Je narodni običaj, kjer ženin in nevesta zaplešeta med steklenicami, ko ostali plesalci usmerjajo ter preganjajo par vse dokler nevesta ne podre eno od steklenic; ob tem činu mladoporočenca tudi simbolično vstopita v zakonski stan.
Hrvaški narodni ansambel Lado je svoj program popestril še z dalmatinskim kolom Poskočnica – Linđo iz Dubrovnika in okolice; avtor koreografije Zvonimir Ljevaković. V plesu se pari hitro ter poskočno zavrtijo ob spremljavi lijerice, starega glasbila, ko voditelj vodi ples, tudi izbira pare ter razglaša spremembe plesnih korakov ob zabavnih in iznajdljivih vzklikih. Ženska oblačila so temna dolga krila, kratki oprijeti brezrokavniki čez bele bluze in rdeče naglavne rute, ki se vežejo na zatilju, moške pa krasijo bogato vezeni telovniki čez široke bele srajce ter temne krajše hlače spete pod koleni, opasane pa z gosto ter vzorčasto tkanimi širokimi pasovi, in glave pokrivajo značilne rdeče čepice. Linđo je kolo, ki kar navdahne veselo vzdušje.
Prvi del programa se zaključil z avtorsko koreografijo dr. Tomaža Simetingerja: Medo bere jagude, ki izhaja iz šaljivih otroških pesmi istega naslova, povzetih po narodnih plesih z območja južnega kočevskega ter severnega Gorskega kotorja, kjer še danes živi slovensko govoreča skupnost.
Po odmoru je že sledilo Bunjevačko momačko kolo v izvedbi hrvaškega folklornega ansambla Lado, v avtorski koreografiji Zvonimirja Ljevakovića. Momačko kolo izvira iz Bačke, kjer živijo hrvaški Bunjevci, je zelo priljubljeno kolo, kjer se mladeniči lahko izkažejo v svojih plesnih veščinah; ko ob poskočnih korakih ustvarjajo posebne ritmične zvoke s trkanjem pet visokih škornjev, na katere so pritrjene majhne kovinske ploščice. Plešejo v trojkah, ko po dve mladenki krožita okoli plesalca, vsaka na eni strani tudi držeč se za roke, in se trojke veselo združujejo ter živahno prepletajo po prostoru. Ob koncu se mladeniči še posebej dajo vkup, ko v pospešenih ritmih znova izkažejo svoje plesno – zvočne veščine priljubljenega plesa.
V tem drugem delu so sledile še posebne glasbene priredbe narodnega petja in instrumentalistov. Najprej je stekla pesnitev iz Međimurja ob glasbenem ansamblu in priredbi Božidarja Potočnika: Da bi se zrušile te Legradske gore, nato pa še Božakov čardaš iz Zelinskog prigorja; glasbena priredba Alan Kanski, kot tudi Istarska partida; glasbena priredba Žan Kajser. Ob izvrstnih narodno glasbenih ter spevnih izvedbah je v ospredje znova prišla bogata dediščina hrvaških narodnih noš.
Nacionalni folklorni ansambel Hrvaške Lado je v tem delu programa uprizoril še živopisno poročno suito petja, glasbe in plesa: Podravski svati, v avtorski koreografiji dr. Ivana Ivančana; ko se za nevesto izdeluje venec, in sledi poroka. Koreografija predstavi poročni ritual, ki se prične s plesom neveste in njenih družic ter starejših vaščank, nato privihrajo še moški svati. Svatovanje poteka v tradicionalnih kostumih ob šegah in vaških zabavah, kjer ne manjka niti zastavonoscev. Tudi nevesta zapleše ter poskakuje okoli steklenice, ko pa se odloči, da jo z nogo podre, se končno zavrtita še ženin in nevesta, in se po odru na veliko vije poročno veselje.
Drugi del programa se zaključil s Prekmurskimi svatbenimi plesi, v avtorski koreografiji Mirka Ramovša, ki zaobjame nekatere najbolj znane prekmurske viže ter pesmi, značilne za dogajanje na poroki v Prekmurju; ko pozvačina vabi na poroko, in svatici skrbita za nevesto, tudi se zavrtita ženin in nevesta skozi poročni obred, poročno slavje pa veselo vije s plesom in zabavo. V tem drugem delu so Maroltovci imeli še en izhod v avtorski koreografiji Mirka Ramovša: Po šapanju, kjer se prestavijo plesi Kanalske doline, izvajali pa so jih v 20. stoletju vse do prve svetovne vojne. Beseda šapanje je koroški izraz za ‘tepeškanje’, šego, ko so otroci šapali s šibo odrasle, ob tem pa jim voščili srečo in zdravje. V Ziljski in Kanalski dolini so šapali tudi fantje, predvsem pa dekleta, ki so fantom darovala svilene robce, oni pa so jih v zahvalo povabili na ples. In se ples po šapanju in belimi robci veselo zavrti v duetih ter šegah mladih parov.
Bil je to enkratni plesno – glasbeni večer izvrstnih izvedb pestrega folklornega programa, ki ga je polna Gallusova dvorana nadvse navdušeno pozdravila ter nagradila, saj so se zvrstile izjemne koreografije glasbenih priredb v uprizoritvah dveh priznanih nacionalnih folklornih skupin: Ansambla narodnih plesova i pjesama Hrvatske Lado in slovenske Akademske folklorne skupine France Marolt.
