Večmedijsko prepletanje sanj in gibalna substanca za Kovačeve plesalce

Po skoraj sedmih letih delovanja profesionalne plesne skupine EnKapGroup / EKG, Zavoda En-Knap, pod umetniškim vodstvom Iztoka Kovača se je le zgodil večer njihovega avtorskega poleta. Pet članov skupine – Ana Štefanec, Bence Mezei, Ida Hellsten, Luke Thomas Dunne in Tamás Tuza – je ustvarilo avtorski večer sestavljen iz  dveh delov, dueta in terceta; duet sta zasnovala Ana in Tamás, tercet pa Bence, Ida in Luke. Ana Štefanec in Támas Tuza sta se spoprijela s povsem novim medijem, z obliko art filma po lastnem konceptu, v smislu večmedijske uprizoritve plesa, videoprojekcije in glasbe z naslovom Kar ostane / What Remains. Režiser je Matevž Jerman, tudi izvedbe scenarija in montaže po konceptu Ane Štefanec in Tamása Tuze, snemalec je Borut "Bučo" Bučinel, ki je tudi oblikovalec luči skupaj s Hotimirjem Knificom, avtorska glasba in oblikovanje zvoka pa delo Luka Ipavca. Glavni junaki na videoprojekciji so Ana, Tamás, Milaj Isidur in dve ribji zvezdi sobnega akvarija, ki so ju poimenovali Riba 5 in Riba 16.

Izvršna producentka predstave Tanja Skok je dejala, da je bil to velik večmesečni zalogaj za oba avtorja, ki sta temeljito in plansko zagrizla v svoj novi izziv. Navdih je prišel z romanom Življenje pred seboj pisatelja Romaina Garyja, pod psevdonimom Emile Ajar. Na črno-beli video projekciji ovalnega platna se ne podvaja zgodba romana, v ospredju je novo poglavje, ki ga pišeta Anica in Tamás. Na videu steče nek drugi čas srečavanj obeh glavnih junakov in njunih krhkih povezav v naseljenem starem stanovanju, opremljenim z nostalgijo minulih časov. Dobri posnetki osvetlijo osebnostna stanja in stiske para, v prostor pa zavejejo ničkolikokrat predvajano tematiko art filma: nostalgičnost, ki jo ob koncu zapečati še lebdeče belo pero, ko se počasi spušča ob lesenih polžasto zavitih stopnicah. Projekcijo spremlja topel glas, ki sugestivno podaja angleški tekst (pripovedovalec Lumma Sz), žal pa ne ravno jasne ostrine (prevod teksta v gledališki knjižici). Ples se senči v premikih korakov in v tesnem objemu njega in nje, ko se ob zvokih tanga korakoma premikata z ene na drugo stran odra. Škoda, ker sta sicer zanimiva plesalca svoj plesni potencial podredila projekciji. Tudi najmočnejši trenutek uprizoritve je povezan s plesom, pa čeprav v gibalnem minimalizmu, ki nastopi prav na začetku dogajanja, ko se onadva vzvratno gibljeta v pozi telesnega preloma in ko steče projekcija, se ustvari vtis, kot bi za seboj vlekla svoj (filmski) trak spominov.
Drugi, nekoliko bolj gibalno atraktiven trenutek pa za trenutek steče, ko se akterja zadihata izven plesnega objema in si dovolita večji gibalni razmah, kar še prijetno prevetri razpotegnjeno kadriranje na platnu. Kar ostane, je naslov, ki ga je možno razumeti tudi kot  vprašanje v smislu, kaj sploh ostane, ko se na odru srečata videoprojekcija in gib; nedvomno se v spomin vtisne videoprojekcija, ki tudi fizično obleži v arhivih. Torej filmska zaznava ostane za vse čase identična, ples pa ne, čeprav posnet z novimi tehnologijami ne bo enak uprizoritvi na odru. Mogoče je tudi to razlog, zakaj plesalci tako radi posegajo po ekranskih projekcijah, četudi se ob tem spuščajo v novo in neznano ustvarjalno pustolovščino. No, Ana Štefanec in Tamás Tuza sta imela vso potrebno strokovno podporo, ki lahko od začetnih korakov pelje do uspeha in avtorske nadgradnje.
Tudi druga uprizoritev skupine EKG se naslavlja z vprašanjem: Kaj se zgodi, ko se dotakneš / What Happens When You Touch it. Avtorska postavitev, koncept, koreografija in ples delo Ide Hellsten, Luke Thomasa Dunna in Bence Mezeija; svetlobo je oblikoval Leon Curk; izvirno  glasbo Jérôme Li-Thiao-Té, scenografijo pa Zala Kobe in Živa Petrič (Akademija za vizualne umetnosti – AVA). V tej izvedbi se plesni trio dodobra drži odrskih tal in je umeščen v domiselno scensko fantazijo, kjer stene štrlijo v višavah ter se pretaka puščavski pesek in riše po zvočni steni … Plesna trojka se predstavi v svoji novi zabavni preobleki, v igrivih gibalnih strukturah in v improvizaciji domislic, tudi v intimnem dotiku miselnega, sanjskega in bizarnega. Vsak nastopajoči ima svoj trenutek izvedbe, moški del se predstavi v dolgih pripovednih citatih, medtem ko Ida riš  po zvočni tabli, in  za povrh še gibalno substanco razlivajo po prizorišču. Kaj se zgodi, ko se dotakneš, je projekt, kjer si plesni tercet dovoli svoje sanjsko in gibalno osvobajanje, kot bi si dali duška in si končno priborili nekaj predaha od naporne plesne substance.
… (foto: Nina Ferkolj)
Gledano v celoti je skupni imenovalec tega štiridesetminutnega avtorskega večera plesne skupine EKG večmedijsko prepletanje sanj in realnosti, grajeno na bledih odnosih, govorno predstavljeno v angleškem jeziku, toda bilo poskrbljeno za prevod. Predvsem pohvalno je, da se je pet članov plesne skupine EKG znalo povezati s študenti Akademije za vizualne umetnosti AVA, kar gre vsekakor v prid obojestranskim študijskim in umetniškim procesom.

View Gallery 5 Photos