UkreP ZA. Festival plesnih perspektiv.

Žigan Krajnčan in Gašper Kunšek: Neimenovano (foto: Sunčan Stone)

Binarni Festival plesnih perspektiv Ukrep je v produkciji Plesnega teatra Ljubljana/PTL prvič stekel leta 2008, letos pa v času od 16. do 19. junija znova združil mlade ustvarjalne moči na priljubljenem odru njihove gledališke dvorane. Izbor projektov ni bil usmerjen le na mladostna leta ustvarjalcev, ampak je posegal po virih izvirnosti, se usmerjal v nove izzive in plesne novitete. Zavod PTL je tudi sicer naša osrednja ustanova, kjer se dogaja ples in se odpirajo vrata plesni umetnosti, se skrbi za profesionalno plesno izobraževanje in se še posebej posveča mladi generaciji ter njihovim koreografskim prvencem.

Jana Menger & Maša Kagao Knez: Plesišče (foto: Sunčan Stone)
Za letošnji 8. UkreP ZA, Festival plesnih perspektiv, sta ukrepali selektorici Sinja Ožbolt, ki je zapisana ob Roku Vevarju tudi kot pobudnica festivala, in Andreja Kopač, ki je med drugimi udejstvovanji na plesnem področju tudi državna selektorica mednarodnega festivalskega plesnega programa JSKD RS. Selektorici sta na program uvrstili dve mednarodni delavnici, več del v nastajanju mladih obetavnih ustvarjalcev in nekaj plesnih projektov, ki so že osvojili plesne odre s svojo izvirnostjo, socialno noto ter mladostno energijo, tudi v goste povabili ustvarjalce izven naših meja. V teh treh plesnih dneh se je zvrstilo kar 13 plesnih projektov.
Peter Šavel: Opuščanje-poslušati svoje telo (foto: Sunčan Stone)
Program se je začel s predstavitvijo delavnice Petra Šavela, slovaškega plesalca, ki kot koreograf in pedagog deluje v Bruslju že od leta 2011. V predstavitev svojega delovnega poteka je Šavel uvrstil tudi obiskovalce, ki so se najprej skupno ogrevali z akterji delavnice, potem pa so iz neposredne bližine sledili plesnem ritmu in gibanju teles, ki ostro začrtajo gibalno pot, imajo svoj ravnotežni moment in se v danem trenutku znajo zaustaviti, odzvati, se začutiti, poslušati in zliti v plesno kompozicijo, ki je sledila besedam, tekstu in nosila delovni naslov: Opuščanje-poslušati svoje telo (za umom).
Emma Murray: Razpakirati koreografsko prakso (foto: Marta Ankiersztejn)
Drugo delavnico je vodila Emma Murray, ki ima dolgoletne plesne izkušnje kot plesalka in koreografinja sodobnega plesa. V svoji bogati  plesni in ustvarjalni karieri je sledila tudi drugim plesnim dinamikam, kar se je lahko zasledilo tudi v njeni delavnici in na predstavitvi te z naslovom: Razpakirati koreografsko prakso, ko je v ospredje stopila tudi prezenca in so zaživeli pogledi. In so prav ti pogledi na sodobni plesni sceni največkrat prazni in premalo fokusirani. Z delavnico bo nadaljevala še jeseni ter izbrala nekaj plesalcev za svoj novi projekt.
Tereza Ondravá & Peter Šavel: Fantki, ki se radi igrajo s punčkami (foto: Antonín Matějovský)
V produkciji Mestne občine Praga je stekla gostujoča predstava aktualnega naslova: Fantki, ki se radi igrajo s punčkami iz leta 2015, po konceptu, v izvedbi in koreografiji Tereze Ondravá & Petra Šavela. Avtorja v duetu in v sodobnem plesnem slovarju humorno izpostavita  biološke kode ter značilne družbene stereotipe, ki deklice barvajo v roza oblačilih, fantkom pa namenjajo avtomobilčke, hkrati pa izpostavljata aktualno vprašanje o spolni identiteti in povsem naravni telesni  obliki.
Eni Vesović: Non. Sense. (foto: Pavel Posavec)
V goste je prispel tudi Zagrebški Studio za suvremeni ples s predstavo mlade avtorice in koreografinje Eni Vesović: Non. Sense. Ustvarjalka se v svoji koreografiji sprašuje o pomenu giba, ko Non. Sense pojmuje kot čisto obliko, kjer pomen ne igra nikakršne vloge; je torej brez pomena, je le gib, črta, pot, senca, svetloba. Eni Vesović je v osnovnih konturah sodobnega plesa izrisala koreografski lok in ga tudi dobesedno začrtala s črnim lepilnim trakom na belo talno podlago, kjer so se lahko umeščale telesne oblike in se senčili svetlobni odsevi. Non. Sense je abstraktna vizualna kompozicija živih gibalnih oblik, ki dobi svoj odsev v črtasti likovni formi, kar tudi ples je v svoji osnovi: je  živa, gibljiva likovna oblika, zajeta v prostorskem okviru. 
Plesni Forum Celje: N.A.G. (foto: Sunčan Stone)
Predstave, ki smo jih že videli in tudi predstavili v Paradi plesa, so bile izbrane in predvajane še na festivalu Ukrep, ko vsaka zase predstavlja nov aktualni ukrep in si zastavlja nove tematske ter ustvarjalne poti: Branko Potočan: Morala je sama. Jaz grem pa peš …; Jana Menger & Maša Kagao Knez: Plesišče; Plesni Forum Celje: N.A.G.; plesno performativna raziskava ustvarjalcev mlajše generacije, Sara Janašković & Jan Rozman: Izbrano telo.
Maša Kagao Knez: Momentum (foto: Drago Videmšek)
Na Kongresnem trgu in v sodelovanju z Mestno občino Ljubljana je bila uprizorjena tudi predstava Maše Kagao Knez Momentum: Avenija ujetih trenutkov, ki se po lanskoletni premieri uspešno prilagaja in uprizarja na različnih odrih tako doma kot v zamejstvu.
Avdiovizualni gibalni performans Kaje Janjič Cianoza je bil v produkciji PTL in v sodelovanju s Festivalom Svetlobna gverila uprizorjen v Parku ob Gradaščici na Barjanski cesti. Kaja Janjič v svojem avtorskem solu izpostavlja nevzdržno stanje svobodnega umetnika, ki ustvarja brez sredstev za preživetje, kar ga potiska v temo obupa. Kako preživeti v današnjem času brez sredstev, je življenjsko vprašanje, ki ga avtorica  enači z bolezenskim stanjem cianoze, ko primanjkuje kisika v venozni krvi in se zdravi ter bori za življenje.    
Kaje Janjič: Cianoza (foto: Jernej Kapus)
Festival UkreP Za je odprla Sara Janašković, performerka mlajše generacije, s svojim novim gibalno raziskovalnim performansom Lahko gre drugače, kjer razvija večpomenske gibalne oblike, ko vsaka oblika izhaja iz določene zasnove. V gledališkem listu se avtorica sprašuje, če vse, kar se ustvari, izhaja iz stresa in nezadovoljstva. V performansu Lahko gre drugače se Sara duhovito poigra z nenavadnimi situacijami, čeprav izvirajo lahko tudi iz nezgode, poškodbe. Zabavno izpostavi vlogo čistilke, ki pripravi dvorano, in jo pristno zaveje Liza Šimenc, potem steče tudi duet terapevtke Lize in Sare na berglah, kjer se sledi nenavadnim gibalnim oblikam in situacijam v duetu dveh oseb in dveh bergel. Na trenutke je Sara skoraj frčala po zraku in v spomin priklicala leteče bojevnike kitajskih filmov. Vsekakor je potrebno  pohvaliti pot gibalnega raziskovanja, ki si jo zastavlja mlada avtorica in performerka Sara Janašković.
Sara Janašković: Lahko gre drugače (foto: Sunčan Stone)
Delo v nastajanju nenavadnega naslova Hweöl sta predstavila Jerca Rožnik Novak & Leon Marič,ki sta se poglabljala v dramatiko izčrpavanja samega sebe, ko se pričakovanja izničijo v prostoru in času. Za zaključek letošnjega festivalskega Ukrepa sta selektorici postregli še s poslastico mladostnega moškega dueta Neimenovano, avtorja in izvajalca Žigana Krajnčana in Gašperja Kunška. In zgodil se je izbruh enakega navdušenja kot ob njuni premierni predstavitvi na produkciji Intakta. Odlična plesalca in improvizatorja sta poskrbela še za različice, ko sta novi plesni prostor, dvorano PTL vključila v svoj strukturirani impro okvir, ko sta se v svoji gibalni vnemi vzpenjala po stolpu, namenjenemu za delo z reflektorji, organizatorju pa vrtinčila živčke in dvigala pritisk.
Petra Hrašćanec: Love will tear us apart (foto: Sunčan Stone)
Letos se je Festival UkreP Za razpotegnil še v postfestivalsko dogajanje 23. junija v PTL, ko je bila na sporedu predstava Trilogija, sestavljena iz treh projektov. Trilogija ali tri gostujoče predstave v enem večeru so prispele s Hrvaške v produkciji de facto: koncept, koreografija in izbor glasbe: Saša Božić & Petra Hrašćanec. Trilogijo sestavlja solo Petre Hrašćanec Love will tear us apart; duet Petre  Hraščaenec in Marka Jastrevskega Boys don´t cry, in "the beatles", kjer nastopi skupina: Petra Hrašćanec, Marko Jastrevski, Josipa Šulić, Matea Bilosnič, Filipa Bavčević.
Petra Hraščaenec in Marko Jastrevski: Boys don´t cry (foto: Sunčan Stone)
Dramaturg Sašo Božič in koreografinja Petra Hrašćanec sta Trilogijo snovala v času med letoma 2011 in 2015, zasnovala pa v stilu pop in rock koncertov. Za svoj solo, ki je premierno predstavljena leta 2011, je Petra prejela nagrado hrvaškega gledališča za najboljšo žensko vlogo 2012. Izbor ljubezenskih pesmi in odlična plesalka so nedvomno magnet za gledalce, medtem ko sama izvedba spominja na čase kratkih plesnih uprizoritev v 60. letih minulega stoletja, ko se je na odrih zlivalo z ritmi songov in se je v disco klubih tudi že poskakovalo v stilu afriškega plemena Masaji, čeprav je tokrat na sceni le prevladovala sodobna plesna tehnika. Na koncu in ob pesmi Hey Jude (the beatles, premiera 2015) ter ob projekciji besedila pesmi, pa so še  tako ogreli gledalci, da so za povrh in kar na odru zaplesali skupaj z gosti, kar se je v zadnjem času na sceni že večkrat dogajalo, in je gotovo najbolj uspešen kontakt med gledalci, željnimi plesne zabave, ter nastopajočimi.
Petra Hrašćanec, Marko Jastrevski, Josipa Šulić, Matea Bilosnič, Filipa Bavčević: the beatles (foto: Sunčan Stone)
Letošnji UkreP Za, Festival plesnih perspektiv, je ponudil široko paleto ustvarjanja, delovanja in dorečenih projektov, tudi poskrbel za prijetno vzdušje in svoje zveste gledalce, ki so v kar lepem številu sledili festivalskem dogajanju, na koncu pa lahko še veselo zaplesali.
the beatles (foto: Sunčan Stone)
View Gallery 14 Photos