Tandem Valentina Turcu&Leo Mujić razvnel občinstvo

Nevarna razmerja v koreografiji in režiji kreativnega baletnega tandema Valentine Turcu in Lea Mujića so svojo praizvedbo doživela v Dubrovniku na letošnjih 65. Dubrovniških igrah v preddverju cerkve Sv. Ignacij, drugo, slovensko premiero pa 23. avgusta na letošnjem 62. Ljubljana Festivalu v Križankah. Balet Nevarna razmerja, kot poudarjata avtorja, sta postavila po motivih istoimenskega romana Choderlosa de Laclosa in romana Heinerja Müllerja Kvartet. De Laclos (1741-1803) literat in urednik jakobinskega časopisa, tudi matematik in general je roman izdal leta 1782, torej nekaj let pred izbruhom francoske revolucije leta 1789, ki je trajala tja do 1799. leta. Ob dopisovanju dveh glavnih junakov Visconta de Valmonta in Markize de Merteuil pisatelj napoveduje razpad in razgali gnilobo francoske  aristokracije 18. stoletja. V ospredju romana so ljubezen, strah in oholost, skratka intimna čustvena in osebnostna razmerja, ki jih pisatelj širše razpira v vsesplošno stanje lažne morale takratne družbe. Svetovno znan roman je doživel veliko dramatizacij in zaslovel še na filmskih platnih, med katerimi se je najbolj v spomin vrezal film iz leta 1988 v režiji Stephena Frearsa in dramatizaciji Christpherja Hamptona, v glavnih vlogah pa Glenn Close in John Malkovich.

Povsem nekaj drugega je pripraviti libreto za balet po znanem romanu ali pa filmski scenarij, ko je gib živa ilustracija, koreografija pa izpisana mavrica neštetih gibalnih variacij, in ko le čutni notranji poriv plesalca lahko intenzivneje barva karakterje in piše plesno izpoved. V klasičnem baletu so se neizrečene besede največkrat upodabljale v sferah pantomime. Koreografa se nista globlje spuščala v starodavne vode klasičnega izrazoslovja in tudi ne v baročne plesne dvorane, čeprav sta svoj novi balet poimenovala neobaročni balet, verjetno zavoljo literarnega izvora in dogajanja v času baroka, mogoče tudi zaradi baročne glasbe J. S. BachaA. L. Vivaldija, T. A. Vitalija, pa čeprav se tudi ta naslanja na novejše izvedbe in predelave po glasbenem konceptu Valentine Turcu. Na obdobje baroka poleg glasbene predloge in imen junakov romana spominja scena, tudi dramski kostum Markize de Merteuil, ki ga nosi tik pred zaključno tragedijo. Scenografija je delo Ivana Kirinčića, oblikovanje svetlobe sledi dogajanju in ga vizualno poudari Aleksandar Čavlek. Kostumi Alana Hranitelja poudarjajo gib, mu razpirajo prostor, so dovolj elegantni glede na nivo družbe, niso pa  klasični in tudi ne baročni, pač neobaletni ter plesni.

Predstava se začne s plesno promenado nastopajočih v stilu uverture, ki v tej začetni sekvenci izpostavlja klasične baletne motive, prepoznavno neobaletno estetiko Valentine Turcu. Karakterji se počasi le izrišejo v medsebojnih duetih in v razvejanih koreografskih sekvencah v teku skoraj enourne predstave, ki vse preveč linearno in ne docela jasno snuje dramaturgijo dogajanja, ko so presežki prisotni predvsem v plesnih izvedbah in koreografski estetiki oblik  ter se osebnosti nazorno opredelijo v kostumskem kontrastu črno-bele barve, kjer črno napoveduje slabo in belo dobro.
… Tijuana Križman Hudernik in Matjaž Marin …
Scena je enostavna tudi lahkotno in domiselno premična. S premikanjem treh zof in belimi kulisami se omejuje in na novo snuje namenski prostor soban. Scenski prostor dopolnjuje dogajanje in tudi večplastno deli salonsko vzdušje, koreografija pa posega v zaledje objestne  družbe oziroma v prostor za zofami, kjer se kujejo zarote in se razrašča licemerje, ko v ospredju teče glavno dogajanje, sledi tudi  združevanje zof v prostor poželenja in razvrata, ki ga nadvse obvladuje Vikont Valmont, karakterno pa ga odlično obarva prvak Baleta Maribor Anton Bogov. Torej scena je namenjena plesu in plesalcem, ki nenehno odhajajo in prihajajo na oder in so vseskozi del koreografskega obtoka, ter kar urbano z njimi izmenjuje prostor.
… Anton Bogov …
Antona Bogova bi glede na njegov plesni repertoar poimenovala kar kot plesalca neštetih in neprepoznavnih obrazov, ko vedno na novo zasije na baletnem odru ne le v veličastju svojih baletnih ekspozicij, ampak tudi v orisu karakterjev, ki jih oblikuje. Bogov Vikont de Valmont je sprva brezsrčen in ohol lovec na ženska srca, specializiran za mreženje mladostne naivnosti, nato ga gledamo kot nežnega ljubimca Madam de Tourvel in neodločnega moškega, ki ga naenkrat obda spoznanje, da ga veže nevidna sila (istovetnih) tudi z demonsko Markzo Merteuil, to je trenutek, ko zavestno poišče izhod v dvoboju in samovoljni odločitvi, da konča svoje življenje.
… Catarina de Meneses …
Nežno in subtilno Madam Tourvel je zaplesala Catarina de Meneses, z Antonom Bogovom pa odplesala sanjske baletne duete. Nasploh se dueti gledajo kot tenkočutni izlivi prefinjene estetike, ki se preliva v višinskih torzijah, skokovitih preletavanjih, piruetah in težavnih dvigih.
Enako privlačen je tudi mladostni duet zaljubljencev, Viteza Dancenyja/Matjaž Marin in njegove Cécile de Volange/Tijuana Križman Hudernik, medtem ko duet dveh negativcev na osi Markiza-Vikont pa dovolj oster in bojevit. Vitez Danceny je novi rod mlačne in neodločne (aristokratske) moške združbe, ki se ne zna postaviti v bran svoji izvoljenki, ko pa se odloči za dvoboj, je njegova zmaga celo osebno presenečenje in boleč poraz. Tri glavne ženske vloge so v svojih karakternih barvah jasno poslikane, poleg prefinjene Markize Tourvel je na sceni mladenka Cécile, ki ji mati najde starejšega snubca, ona pa se zaljubi v Viteza Dancenya, in jo za stavo ter v zabavo spletk  podtaknejo Vikontu, ki jo izkoristi, posili in odvrže. Ni za pričakovati scene posilstva v baletni klasiki, zgodi se le grob trenutek dotika, ki jo nakaže. Tudi vloga matere Madam de Volange ni jasno niansirana, tako kot ni lik snubca Gercourta, čeprav sta Tanja Baronik in Sergiu Moga, ki ti vlogi plešeta, v danih baletnih interpretacijah precizna v svojih dobrih izvedbah.
… Jelena Lečić in Sergou Moga …
Svojo vlogo mladostne naivne lepote in bolečine Tijuana Križman Hudernik čutno izrazi in v prefinjeni baletni eleganci tudi zapleše. Glavna ženska vloga Markiza de Merteuil je zaupana beograjski solistki Jeleni Lečić, ki sodeluje z Baletom HNK Zagreb, z letošnjo sezono pa postaja članica baleta SNG Maribor, ter v ostrini baletnih pozicij ter hladu izvedbe izpostavi negativen lik, ki je le krinka za notranji strah in ljubosumje, kar prav na koncu tudi pride do izraza. V svoji odličnosti izvedbe in jasni opredelitvi je kot glavni ženski lik  požela največ aplavza; očitno je poletni čas bolj naklonjen jasnim in izostrenim oblikam s čim manj prelivanja čustvenih esenc ali  bolečine.
… (foto: Darja Štravs Tisu)
Valentina Turcu in Leo Mujić sta na baletni oder pogumno postavila, koreografirala in režirala mogočno literarno delo ter zasnovala nov velik balet, ki zahteva visok nivo baletne virtuoznosti in ubranega glasbenega sledenja, vse te superlative ima v celoti tudi trinajst nastopajočih plesalcev Baleta SNG Maribor. Koreografski jezik Valentine Turcu ne le, da je ploden in sijoč v plesu likovnih poslikav, je hkrati ognjevit in tenkočuten, vedno znova izpolnjen z atraktivnimi solucijami plesne moderne, je že prepoznaven in viden pečat njenega plesnega izrazoslovja.   

View Gallery 9 Photos