Lara Škorjanec, sestra lanskega zmagovalca šova Strictly come Dancing Aljaža Škorjanca, je po petnajstih letih dela v Plesni šoli Natke Geržina zbrala pogum in se odločila za samostojno šolo oziroma plesni klub. Po dolgem tehtanju bi/ne bi/bi se je končno odločila, da zagrize v to jabolko in postane sama svoj šef. Očitno vedno potrebuje dovolj časa za razmislek, saj je intervju, ki ga berete, tudi nastajal slaba dva meseca, preden je Lara bila pripravljena odgovoriti na vsa vprašanja.
Z novo sezono odhajaš na samostojno pot. Odpiraš lastno plesno šolo Lara. Kaj je botrovalo tej odločitvi, kje se bo nahajala in kaj vse boš “ponujala” plesa željnim?
Res je, z mesecem septembrom sem v Slovenski Bistrici in Tepanjah pričela izvajati plesne treninge v okviru Plesnega kluba Lara, ki ga sama tudi vodim. S tem sem prevzela vso organizacijo in delo, ki se ga doslej nisem niti zavedala. Vsekakor je tej odločitvi botroval pogum, pedagoško znanje oz. izkušnje in neskončna ljubezen do dela z otroki. Plesa željnim ponujam obisk treningov, kjer se ob ritmih pop glasbe psihično sprostijo, fizično pa se plesno izrazijo in skupaj z mano ustvarjajo. Tistim najmlajšim (3-6 let) pa omogočim, da ob plesu, otroški glasbi in uživanju nezavedno pridobijo ogroooomno splošnega znanja, ki ga potrebujejo vsak dan. Ob tem pa mislim, da moram povedati tudi to, da moj plesni klub ni usmerjen tekmovalno. Otroci so dandanes željni sprostitve, saj jih naš življenjski stil prisili, da so tekmovalni na vseh drugih področjih. Prav zato pa se in se bo pri nas plesalo za dušo in telo. Ta koncept mojega dela sem predstavila vsem staršem, ki so mi zaupali svoje otroke.
Res je, 15 let sem v Plesni šoli Natke Geržina plesala, uživala in pridobivala zlata vredne izkušnje. Zadnjih nekaj let pa sem ob tem tudi poučevala. Natki sem hvaležna za vsa ta leta, za vse izkušnje in nepozabne spomine, predvsem pa za izkazano veliko zaupanje. Pri odprtju Plesnega kluba Lara in s tem tudi odcepitvi od Natke je največjo vlogo igrala želja že od malih nog, saj sem že kot čisto majhna punčka sanjala, kako bom vodila plesno šolo.
Se ti zdi ta korak velik, si dobro premislila, si se posvetovala s svojim bratom Aljažem?
Vsekakor se ta korak zame zdi zelo velik. Kljub temu, da klub deluje šele en mesec, sem neskončno srečna, da sem se odločila za ta korak, saj me otroci in delo z njimi enostavno osrečujejo. Ta korak sem predhodno temeljito premislila. Ob tem mi je pomagala družina, saj resnično verjamejo vame. Aljaž me je neštetokrat spomnil, da verjame vame in da ve, da mi bo uspelo.
Z Aljažem bova vsekakor združila moči, znanja in ljubezen do plesa in sodelovala. Ko se bo zaključila sezona oddaje Strictly come dancing in v Londonu ne bo imel obveznosti, bo prišel in zaplesal z nami. Ob tem pa pripravljava še en projekt, ki je zaenkrat še skrivnost. Ne gre pa pozabiti, da je tudi Aljaževo dekle Janette Manrara – plesni multipraktik, profesionalna plesalka v oddaji Strictly come dancing. No, pa sem se že malo izdala.
Verjetno te je pri tej odločitvi podpiral tudi tvoj fant Nejc in kako?
Nejc me podpira in mi nudi pomoč tako pri organizaciji kot pri ostalih obveznostih. Ne le 100-, ampak 1000-odstotno. Kljub temu, da je ustanovitev plesnega kluba za naju pomenilo veliko manj skupaj preživetega časa, saj po dopoldnevu preživetem na fakulteti hitim na mnoge treninge, me podpira in se z mano veseli ob mojih uspehih. To je zame najbolj pomembno.
Bolj kot finančni zalogaj je ta projekt zahteval pogum in ogromno željo.
Kako bi opisala svoj pedagoški stil, če sploh lahko?
Dan brez plesa in nasmeha je izgubljen dan. Tega se držim ob opravljanju pedagoškega dela. Starši, otroci in punce, ki mi pomagajo pri delu, pravijo, da ob delu z otroki ŽARIM KOT SONČEK. Torej je moj pedagoški stil topel in vesel.
Kateri pa so pedagogi, ki so te zaznamovali? Imaš svoje plesne idole?
Moj največji plesni idol je brat Aljaž, saj mi je vsakodnevno dokazoval, da se z voljo in trudom ‘’daleč pride’’ oz. veliko doseže.
Z bratom Aljažem sta tesno povezana. Že od nekdaj si njegova zvesta spremljevalka, tudi PR-ovka. Od kod takšna povezanost, kaj ti pomeni ta vajin odnos, koliko ga pogrešaš in kdaj najbolj?
Z Aljažem sva zelo navezana že od čisto malih nog. Ker je bil zaradi tekem in treningov v tujini veliko odsoten, sva znala dobro izkoristit skupni čas. Za prepire ni bilo časa in razlogov! Vsekakor lahko rečem, da je Aljaž najboljši brat na svetu. Jaz podpiram njega, on podpira mene. Upam, da bom tudi jaz nekoč svoje otroke tako dobro vzgojila, kot sta starša naju, saj si ne znam predstavljati, kako bi bilo, če se z Aljažem ne bi razumela. Pogrešam ga zmeraj, ko ga ni doma, a najbolj ob tistih posebnih priložnostih (rojstni dnevi, prazniki …). Ker zdaj ne živi tako daleč, vsakič ko imava z Nejcem kakšen dan ali dva prosta, skočiva k njemu in Janette na obisk.
Vsekakor je v Sloveniji kvaliteta plesa na visokem nivoju. Dokaz za le-to so mnogi odlični dosežki slovenskih plesalcev na svetovnih in evropskih prvenstvih, prav v vseh plesnih zvrsteh.
Kaj te pri plesu najbolj osrečuje in kaj je tisto, kar ni tako všečno? Če bi imela moč, kaj bi spremenila?
Pri plesu me najbolj osrečujejo nasmejani otroški obrazi; preprosto to, da lahko plešem, saj v tem uživam. Kot sem že omenila, mi tista tekmovalna plat plesnega sveta ni najbolj pri srcu, zato se le-te poskušam izogniti. Z močjo bi združila vse ljudi, da bi vsaj en dan pozabili na tekmovalnost.
Se zdi Slovenska Bistrica “daleč” od plesnega centra Ljubljane ali ne občutiš te distance, če po tvojem mnenju sploh obstaja?
Same distance ne občutim, saj otroci ob plesu žarijo tako v Slovenski Bistrici kot v ostalih krajih v Sloveniji in drugod po svetu.
V prostem času se z Nejcem ukvarjava z najinim psičkom Kenijem, potujeva, druživa s prijatelji …
Je pri tebi ukvarjanje s plesom povezano tudi z zdravim načinom življenja – in če da – kako?
Vsekakor je ukvarjanje s plesom povezano z zdravim načinom življenja, saj se več ur dnevno gibam, kar pa je za zdravo življenje zelo pomembno.
Kljub hitremu življenju poskušam vedno več pozornosti posvetiti zdravi prehrani in pripravi le-te.
Imaš kakšen moto ali misel, ki te vodi skozi življenje?
Vse se da, če se hoče!
