Predstavitev knjige Ko se zgodi ples Žive Kraigher je več kot zgolj knjiga o plesu in življenju

Predstavitev izjemnega, dragocenega dokumenta, kot je knjiga Ko se zgodi ples – tovrstna literatura, povezana s sodobnim, izraznim plesom je sicer v slovenskem prostoru redkost, je potekala v sredo, 10. maja 2017, v Slovenskem gledališkem inštitutu ali na kratko v SLOGI. Kot je razvidno že iz naslova knjige, je knjižno delo urejena zbirka zapisov, spominov pokojne plesalke, plesne pedagoginje in koreografinje Žive Kraigher (1920–2011).

Delo je besedni in fotografski dokument, saj beleži tako zgodovinsko kot tudi izkustveno dimenzijo Žive Kraigher, sodobnoplesno, izrazno umetniško ustvarjanje vse od leta 1938. Kot so zapisali na vabilu in povedali na predstavitvi, je "knjiga izšla v zbirki Zavoda Maska Posebne izdaje (odgovorna urednica Amelia Kraigher, op. u.) v sozaložništvu z JSKD" ali Javnim skladom za kulturne dejavnosti, oddelek za ples.

Tudi Živa Kraigher sama je v uvodnem nagovoru zatrdila, da je knjiga, da so zapisi, zapiski "dokumentirani spomini", ki beležijo bogato ustvarjalno zgodovino sodobnega plesa na slovenskem in tujem območju. Seveda pa je sodobni ples ali ples na splošno živa, izmuzljiva umetnost, kar je na začetku poudarila tudi Nina Meško, odgovorna urednica omenjenega literarnega dela, sicer pa tudi koreografinja, plesalka, pedagoginja in samostojna strokovna svetovalka za ples. Njene besede je pozneje v svojem govoru potrdil tudi publicist, kritik in arhivar sodobnega plesa Rok Vevar, hkrati pa pripomnil, da se velikokrat plesno delo pojmuje zelo ozko. Zgolj skozi ozir izmuzljivih predstav. Temu oporeka in pravi, da je nujno treba razširiti pojmovanje plesa ne zgolj skozi ‘odrske prakse’, temveč tudi skozi pisano besedno, skozi knjige, da se arhivira, beleži in posledično dokumentira ustvarjanje na področju sodobnega plesa. "Ta knjiga je prav tako plesno delo," pravi, saj se skozi njo v besedni obliki miselno pretakajo njena izkustva, njeni spomini, njena preteklost, njena zgodovina. Pa ne samo njena; tudi preteklost slovenskega sodobnega dela. Jasna Knez, plesalka, koreografinja, plesna pedagoginja in tista, ki nadaljuje tradicijo slovenskega izraznega plesa Žive Kraigher, pojmuje na novo izdano knjigo kot končen dokument, kot da se je njeno delo in misli nanjo dokončno ‘dekodiralo’. Zatrjuje, da si bo "lahko vsak o njej preko branja knjige ustvaril svoje mnenje", saj so ona sama, njeno delo in njen način dela poprej obstajala zgolj v mislih tistih, ki so jo poznali in ki so z njo sodelovali. "Živa je bila dotlej v naših mislih, v naših doživetjih …"  "Ona je del mene, jaz sem del nje," je še dodala. Kot že zapisano, Knezova je tista, ki nadaljuje njeno delo, njeno metodiko, ki izhaja iz srža človekove, plesalčeve biti in v katero je verjela, saj je za njo s pokojno pedagoginjo dolg pedagoški proces. Kraigherjeva ji je zapustila tudi slavno solo delo, tj. Upor; Jasna Knez pa je tega že ‘predala naprej’ uspešni, edinstveni plesalki, pedagoginji in koreografinji Urši Rupnik. Bistvo Upora in kateregakoli drugega umetniškega dela je to, da najdeš sebi lasten notranji upor. Tisti upor, ki izhaja iz tebe, iz tvoje instance. "To je tisto, kar je bistveno za umetnost, torej kako v sebi nekaj doživeti, dojeti in potem to znati tudi telesno upovedati,"  je poudarila Jasna Knez.

Za naš plesni portal je sin Žive Kraigher, Tomaž, v ponedeljek, 8. maja 2017, dejal, da je "precejšen del knjige namenjen dokumentaciji o avtoričinem plesnopedagoškem delovanju". Slednje je poudaril tudi na predstavitvi knjige in povedal, da je želela Živa Kraigher dokazati, da to, kar so ustvarjali na področju izraznega, sodobnega plesa, ni bilo amatersko, temveč plod "pravega", "profesionalnega" plesnega ustvarjanja. To je v knjigi tudi ubesedeno, podprto z njenimi premišljenimi zapisi, s fotografijami, arhivskimi dokumenti. Naslov, kot pravi, je izbral sam, saj ko se zgodi ples, je to posledica tega, da daš sebe celostno v ples, svojo notranjost, čustva, pa tudi misli, in da iz te notranje vneme pride kot vzročna posledica tenkočuten, univerzalen, tebi lasten gib. "Bodi, kar si! Pleši od znotraj!" je po pripovedi Jasne Knez velevala Živa Kraigher. Povedala je, da slavna pedagoginja ni marala plesnega, gibalnega formalizma; ta naj "bi ji dvigoval temperaturo", saj je bistvo umetnosti to, da prihaja spev od znotraj. Forma giba je le vzročna posledica notranjega speva.

Knjiga obsega 378 strani, izšla je v nakladi 400 izvodov in je v grobem sestavljena iz trinajstih poglavij, in sicer: Šola Mete Vidmar in Pionirska knjižnica (I. poglavje); V Švici in Parizu, zima 1957/58 (II. poglavje); Karin Waehner in Juan Carlos Bellini, 1958–1961 (III. poglavje); Ob srečanjih z Mary Wigman in Martho Graham (IV. poglavje); Oddelek za izrazni ples na ZGBI (V. poglavje); Ljubljanski festival: II., III. in IV. baletni bienale (VI. poglavje); Mestno gledališče ljubljansko, 1962–1965 (VII. poglavje); Sodelovanje z RTV Ljubljana v obdobju 1964–1971 (VIII. poglavje); Veliki oder poletnega gledališča Krožank, 1969–1972 (IX. poglavje); Studio za svobodni ples (X. poglavje); Skupina za izrazni ples ZGBI, 1975–1982 (XI. poglavje); Hommage Meti Vidmar (XII. poglavje); Še o samostojnih poteh učenk Oddelka za izrazni ples (XII. poglavje). Vsako poglavje vsebuje ogromno specifičnih informacij, geneze njenih koreografskih, pedagoških delo, ogromno pa tudi takih informacij "med vrsticami plus frustracij", kot pravi Vevar. Temu doda, da so že takrat sodobnoplesni ustvarjalci delovali "v nezadostnih pogojih; sistem plesne produkcije in ustvarjalnosti ni bil vzpostavljen".
Podobno kot danes, saj so sodobni plesalci in sodobni ples na splošno še vedno marginalizirani, potisnjeni na rob in s strani "državnih institucij" ne prepoznani kot nekaj pomembnega, kot nekaj, kar bogati širši slovenski kulturni prostor! Tovrstni "dokumenti", kot je knjiga Žive Kraigher, so dokaz, da ima sodobni ples v slovenskem prostoru bogato zgodovino in odlično tradicijo ter odlične ustvarjalce, ki to tradicijo tudi nadaljujejo! In če se spomnimo besede vodje Društva za sodobni ples Pie Brezavšček (1. marec 2017, op. u.): "Sodobni ples, čeprav podhranjen, je še vedno živ. In to še kako!"

Naj končam z izjavo učenke Žive Kraigher: "Glasba, ljudje, slike in ti sam s svojo ustvarjalno močjo … enkrat si na vrtiljaku, drugič opazovalec, nato vklenjen v svoj svet in spet del slike, del svobode v sebi …"

View Gallery 6 Photos