Lucija Boruta je letos zaključila Akademijo za ples v Ljubljani, za diplomsko nalogo pa je izbrala področje koreografije. Razmišljanje o plesni sceni in rekvizitih v povezavah s koreografsko zamislijo je Lucijo pripeljalo do las, ki niso le okras plesalcem, ampak se funkcionalno zlahka uporabijo še kot osebni plesni rekvizit. Ko pa se danes razmišlja o funkciji las, je v ospredju le njihova sekundarna uporabnost, privlačnost in vabljivost. Človeški las je hkrati najdaljša človekova dlaka. Sestavljen je iz roževinastih lusk keratina, na lasišču pa povprečno zraste 100.000 laskov, med tem ko jih dnevno okoli 20 izpade, in naj bi jih enako število dnevno tudi zraslo. Stanja človekovega zdravja in razpoloženja odražajo tudi lasje. Na vaji …
V konstrukcijo lasne nitke se Lucija seveda ni spuščala, svojo diplomsko nalogo je gradila na narodnih zgodbah o dolgih ženskih laseh, o kitah, ki so jih žene in dekleta včasih tako rade in skoraj obvezno spletale ali so si glavo in lase prekrivale z ruto. V duhovnem svetu se moč las in dolžina teh povezuje z mislimi, lasje naj bi bili energetski prevodniki človeških misli, ki neposredno vplivajo na okolje in energijo posameznikovih misli ter to razpršijo po prostoru. Ena znanih Grimmovih pravljic je Motovilka, ki je spletala kito dolgih las, da je po njej lahko priplezal njen princ in odrešitelj. Novejša verzija Motovilke je Zlatolaska, upodobljena že v Disneyjevih risankah in preoblikovana v različnih verzijah. Svoja teoretska razglabljanja o ženskih dolgih laseh je koreografinja postavila kot idejno izhodišče poglabljanja v aktiven gibalni material in plesno snovanje. Kako pa literatura lahko pripomore koreografu pri zasnovi gibalne kreacije in plesnega slovarja, je postalo avtoričino področje ustvarjanja in raziskovanja. Sledila je zgodbam iz neposrednega okolja. Ženske s kitami, ki so sedele na skalah, se družile in zrle v daljavo, in te je oplajala v pisnem delu diplomske naloge z naslovom Podaljšane misli koreografa, mentorica pisnega diplomskega dela je bila Urša Rupnik. … na predstavi …
Končno plesno postavitev, torej svoj praktični del naloge, je Lucija naslovila Podaljšanje misli, premierna izvedba je bila 9. septembra na odru Doma kulture Velenje v produkciji Festivala Velenje in Plesnega teatra Velenje. Koreografija Podaljšane misli ne izpisuje zgodb narodne dediščine o zlatolaskah ali ženah z dolgo spleteno kito. V predstavi je povzeta le oblika spletene kite, ženske s kitami je avtorica posedla na vzorčaste premične tabureje, posodobljeno vizualno prispodobo davnih zbirališč žensk na skalah. …
Za predstavo, ki je rasla z idejo o laseh, o podaljšanih mislih in razmišljanju o tem ženskem okrasu je Lucija izbrala ekipo svojih soplesalk Plesnega teatra Velenje in plesalk, ki jih poučuje tako v Velenju v Plesnem studiu N Velenje in v Celju v Plesnem studiu Igen. Tudi Lucija je svoje prve plesne korake začela v Velenju pod strokovnim vodstvom Dragice Mavec, potem nadaljevala z Nino Krenker Mavec v Studiu N Velenje in se izobraževala v plesnih programih JSKD RS. Plesalke in soustvarjalke predstave so: Polona Boruta, Vita Ivanek, Tara Jeršič, Eva Razgor, Hanna Rotar, Mateja Rožič, Mihaela Štiglic, Neja Tevž in Mojca Majcen. Ideja za kostume je tako kot vedno pri njihovih plesnih dogodkih v domeni Lucijine starejše sestre Polone, ki za njih riše in oblikuje še sceno, je tudi plesalka, plesna pedagoginja in koreografinja, ki ples poučuje tako v Velenju kot v Celju. Tretja in najmlajša sestra Eva Boruta pa je bila zadolžena za fotografijo, ki se tudi sicer profesionalno usmerja na fotografsko in likovno področje ustvarjalnosti, za zahtevne frizure dolgih kit in lasne vložke za plesalke, ki nimajo dolgih las, pa je strokovno poskrbel Ruzmir Lušničkić. …
Ko se zavese dvignejo, sceno obsije okrogel snop luči, ki v poltemi poustvari sanjsko liriko prelepih dolgih rok, ki vabijo, in se kot iz morske pene izvije Polona. Odrske luči (Davorin Štorgelj) in scene prihodov na premičnih ter neslišnih taburejih, na katerih sedijo in hitijo ženske oblike spletenih dolgih kit, se valovito pretakajo po odru in ustvarjajo vzdušje druženja, pretočnega kramljanja, posameznih intimnih skrivnosti, stikov duetov in tercetov. Vizije žensk zračijo lepoto in ponos, se znajo ustaviti in reagirati z notranjo nevidno močjo, ki seva iz oči in pogledov, njihove široke globine drugih pozicij, plesnih počepov, pa razpirajo toplino naročja. Ob poskokih in preskokih odra vihrajo na njih in okoli njih resasta krila, tako kot bi jih vel veter. Prijetno je slediti ženski plesni milini in miru, ki odseva v koreografsko strnjenih skupinskih oblikah. Občasno pa nevidne misli in vidne kite obstanejo v pozah ali slikah, ki zamrznejo in poudarijo trenutke neizrečene intime. Vsaka med njimi ima tudi svoj intimen plesni kotiček, plesni solistični izliv raznoliko obarvanega plesnega slovarja. Dobrih plesnih izzivov in izvedb ni primanjkovalo, v ospredju pa je kot vedno Mojca Majcen. Žensko idilo znajo rušiti tudi nenadne borbe, ki vzplamtijo in potem minejo. Ko se zgodbe končajo, se ženske zberejo in gibi utihnejo. Plesna uprizoritev Podaljšane misli realno slika žensko podobo, jo tudi dobro osvetli in izpostavi, gibalni material pa je prav izvirno pregneten in pretkan v likovno celoto. Vseeno pa se le prevečkrat posega po kitah in se te preveč izpostavlja. Lahko bi se impozantnim dolgim lasem dalo nekaj več gibalne svobode, jih tudi bolj aktiviralo v smislu trenutnih osebnostnih stanj. Koreografija sicer skladno teče, čeprav je na trenutke le preveč linearno razpotegnjena ob repetiranju posameznih pasusov. Mogoče bi bilo potrebno jasneje izostriti idejo. … (foto: Ksenija Mikor)
Postavitev diplomske naloge na odrski sceni je nedvomno treba pozdraviti, in predstava Podaljšane misli je tudi dobro zastavljena, da tudi misliti o dejstvu, koliko razmišljanja in truda je bilo vloženega, da je koreografinja lahko prelevila zamišljeno idejo v lepo oblikovano plesno kompozicijo, vsekakor z dobro uigrano in dozorelo skupino plesalk. Kako pa plesno estetiko aktivirati v odrskem prostoru, da se še izboči dramaturški lok, da sta čas in izvedba pravilno limitirana, pa zahteva gotovo tudi prakso.