Orfična himna. Verbruggnova koreografija, novo ustvarjalno obdobje za ljubljanski balet

… (Foto: Darja Štravs Tisu)

V ljubljanski Operi tečejo zadnje priprave na novo baletno premiero Orfična himna, ki se bo zgodila 9. novembra. O predstavi je v ponedeljek, 6. novembra, v veliki uprizoritveni dvorani tekla novinarska konferenca. Še pred začetkom te je bilo na njihovem velikem odru uprizorjenih vznemirljivih, sodobnih plesnih deset minut, odlomek iz baleta na temo o Orfeju in Evridiki.

Belgijski koreograf Jeroen Verbruggen
Le da se tokrat, kot je dejal belgijski koreograf, tudi rezidenčni koreograf Baleta Monte Carlo Jeroen Verbruggen, sledi dvema Orfejema in Evridikama v dveh samostojnih delih te baletne uprizoritve z dvema vmesnima odmoroma, ko steče še tretji, zaključni del predstave.
… (Foto: Darja Štravs Tisu)
Prvi del z naslovom Lira opeva ljubezen te mitološke zgodbe o grškem pevcu in njegovi ženi, vlogi pa zaplešeta Richel Wieles in Marin Ino. V drugem delu, imenovanem Težnost, pa Orfej in Evridika, Kenta Yamamoto in Ana Klašnja, odigrata usodo ljubimcev, zapisano v konstelacijah zvezd, v ozvezdju Lire. Tretji del nosi naslov Brezno, junakinja je Rita Pollacchi, medtem ko Orfej igra na kitaro, ta del je posvečen njej, ženski, njenim željam ter občutkom; ko se izpisane ter dramske besede posvečajo le njemu, Orfeju, njegovemu popotovanju in osamljenosti, je o vsebini tega dela dejal koreograf Jeroen.
… (Foto: Darja Štravs Tisu)
Odlomek iz tretjega dela je bil tudi predvajan na odru, ko se sledi v živo zvokom kitare glasbenika in skladatelja Billyja Sueira, v veliki svetlobni krog pa vstopi ona, Rita kot Evridika. Zdi se, kot da išče izhod, ko leta od krožnega oboda do oboda, se lomi in prelamlja v oglatih sugestijah. Nato v ta njen svetlobni prostor eden po eden in drug za drugim vstopa še njenih devet partnerjev, moških, z njimi se tudi širi svetlobno obzorje, se stopnjujejo pritiski, kopičijo sile napetosti, ko plesalka v vesoljnih preletih leti čez njihove v nebo dvigajoče se stegnjene roke. Ta prostorsko razvejana sodobna plesna skica se zaključi z žensko, ki na koncu ostane vedno sama, tudi sproži aplavz prisotnih in dober sprejem zaigranega odlomka.
Vodja ljubljanskega baletnega ansambla Sanja Nešković Peršin
V svojem nagovoru ter predstavitvi ustvarjalcev predstave je umetniška vodja ljubljanskega baletnega ansambla Sanja Nešković Peršin spregovorila o poteku dela ter o novih ustvarjalnih prijemih, tudi izpostavila optimistično vzdušje, ki ga je kljub napornemu delu vnesel v ansambel Verbruggen; za ljubljanski balet pa nastopilo novo ustvarjalno obdobje.
… (Foto: Darja Štravs Tisu)
Na novinarsko vprašanje, kdo je predlagal temo o Orfeju in Evridiki, je Neškovićeva odgovorila, da so se v hiši odločili, da zgodbo o Orfeju, začeto pred nekaj leti, še naprej razvijajo v drugih uprizoritvenih oblikah. Na začetku je bilo kar nekaj težav glede samostojnega ustvarjanja baletnih plesalcev, ko koreograf jasno izraža svoje želje, tudi pričakuje niansiranje ali nadgradnjo le-teh v izvedbah nastopajočih, lastni umetniški izraz. Verbruggen se je ambiciozno odločil vključiti v predstavo večjo skupino plesalcev. Nastopilo je tudi obdobje obžalovanja, ko ni več verjel, da mu bo uspelo, zdaj pa je več kot zadovoljen, ker je vztrajal pri svojih ambicijah, trud pa je kot kaže tudi bil poplačan.
Rita Pollacchi in Kenta Yamamoto
Prisotni Orfej Kenta Yamamoto je izjavil, da je bil tudi sam kar nekaj časa skeptičen, če bo na tak način sploh mogoče postaviti predstavo, seveda mu je zdaj jasno, da je to bila prava pot, in se tudi veseli te svoje izkušnje.
Marin Ino in Richel Wieles
O zabavnem vzdušju, ki je vladalo v ansamblu v procesih dela s koreografom Verbruggenom, je spregovorila balerina Marin Ino, tudi o tem, kakšen izziv je bilo plesati solistično vlogo v njegovi postavitvi, ko pa je usmerjena v baletno klasiko. Ta čas priprav je bil prav zabaven, saj si tudi sledijo humorno obarvane situacije. Njen soplesalec Richel Wieles je opisal pozitivno energijo ter moč strasti, ki so plemenitile ustvarjalnost in prijetno delovno vzdušje.
Glasbena vodja in dirigentka Živa Ploj Pršuh, scenograf Atej Tutta in oblikovalec svetlobe Jaka Šimec
Za glasbeni del predstave ter izvedbo je bila zadolžena glasbena vodja in dirigentka Živa Ploj Pršuh, ki je iskala primerne partiture, tudi glasbene izvedbe, predvsem pa bila vesela, da se širi tudi koncertni repertoar Orkestra SNG Opere in baleta Ljubljana ob izvedbah Bacha, Debussyja, Stravinskega, njeno delo je tesno potekalo v tandemu s koreografom, ki ima izreden posluh za glasbeno dramatiko. Skupaj z dogovori s koreografom je snoval svojo zračno vesoljno sceno scenograf Atej Tutta, primerno za obstoječi plesni prostor, tudi različno oblikovano glede na vsebino treh dejanj, svetlobne manipulacije pa temu primerno pripravil oblikovalec svetlobe Jaka Šimec, se tudi prilagajal plesnim izvedbam ter željam koreografa.
Ustvarjalci baleta Orfična himna na novinarski konferenci v ljubljanski Operi
Na koncu novinarske konference je Rita Pollacchi spodbudnih besed povabila prisotne na premiero, ko bodo lahko veliko več videli ter doživeli, tudi bolj uživali v koreografskih oblikah pripovedi o Orfeju in Evridiki ter v odliki novih plesnih izvedb.

View Gallery 11 Photos