OPUS 1. Razburljivo razmerje plesne radosti in mladosti

OPUS 1 je državno tekmovanje mladih plesnih ustvarjalcev, ki se spopadejo s predpisano tematiko, se poglabljajo v ustvarjalne procese, ki se v končni fazi izoblikujejo v ustvarjalnem navdihu in gledalcem ponudijo veliko lepega občutja, prisrčnosti ter sproščenega navdušenja, žiriji pa gotovo obilje potnih kapljic ob težkih odločitvah o dodelitvah zlatih, srebrnih in bronastih priznanj, tako kot se je to zgodilo letos, ko so odločitve bile še veliko težje.

Piše in govori se o tekmovanju plesnih ustvarjalcev, vendar OPUS 1 je več kot to, je študijski pristop od ideje do realizacije z vsemi načrti, poskusi, preobrati in težavami, ki vodijo do končnega cilja, do izoblikovane zaplesane plesne miniature, ki jo podpirajo in skozi procese vodijo mentorji. OPUS 1 je tudi dramsko tehnološki proces raziskovanja v sceni plesa, je učna in praktična ura, kako se lotiti problematike, zato je tako privlačen, z dobrodošlim odličjem pa tudi razveseljiv zaključek in povrh odlična predpriprava za vseživljenjsko raziskovanje in ustvarjanje. Plesno ustvarjanje se začne z najmlajšo skupino A1, z letošnjo generacijo (rojeni 2004-2006) in z njihovimi dvominutnimi plesnimi stvaritvami pa z dve leti starejšo generacijo plesalcev A2 (rojeni 2001-2003) in triminutnimi plesnimi poslikavami, potem so na vrsti že kar zreli plesalci, ki se lahko usmerjajo v plesno umetnost tudi z že konkretnim plesnim šolanjem, skupina B (rojeni 1998-2001) s štiriminutnimi kreacijami, in zaključna skupina C s petminutnimi lastnimi stvaritvami (rojeni 1991-1997).

Za skupino A1 in A2 se tekmovalni proces konča na državnem nivoju, medtem ko imajo prejemniki zlatih priznanj v skupini B in C možnost udeležiti se še mednarodnega tekmovanja 23. OPUS 1, ko se predstavijo skupaj z izbranimi mednarodnimi prijavami plesnih miniatur, kar se bo zgodilo 13. junija v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju. Težko je popisati ta nepopisni mladostni ustvarjalni manifest, kot se je to dogajalo na letošnjem OPUS-u, zato podrobneje predstavljam obe najmlajši skupini, saj se s starejšimi srečamo še junija.
Letošnjo temo je Nina Meško, strokovna sodelavka za ples pri Javnemu skladu za kulturne dejavnosti RS, naslovila: PODOBA-TELO-GIB …, razburljivo razmerje plesne in vizualne umetnosti.

Državnega prvenstva v plesnem ustvarjanju se je udeležilo 137 mladih ustvarjalcev, od teh 84 solistov in 53 duetov. V C-skupini jih je bilo 11, med njimi prejemniki treh zlatih, petih srebrnih in treh bronastih odličij; v B-skupini 35 z 11 zlatimi, 15 srebrnimi in 8 bronastimi odličji, ki jih je žirija v sestavi Jana Jevtović, Maja Kalafatič in Milan Tomašik ocenjevala ter nagradila. Vsako leto se število prispelih prijav povečuje, tako je v skupini A1 astopilo kar 52 ustvarjalcev, ki so sprejeli 13 zlatih, 25 srebrnih in 14 bronastih odličji; v A2-skupini jih je tekmovalo 39, med njimi pa 17 prejemnikov zlatih, 21 srebrnih in en bronastega odličja, žirijo pa so sestavljali: Petra Pikalo, Ajda Tomazin in Jasmina Založnik.

Po tistem, kar so mladi plesalci skupin A1 in A2 predstavili v soboto in nedeljo dopoldan na Velikem odru Španskih borcev, je bil v celoti likovno in plesno dorečen program. Vizualna podoba, ki so jo povezovali s svojimi plesnimi idejami, se je sijoče zrcalila v njihovih urejenih pričeskah, v kostumskih domislicah, predvsem pa v dovršeni in podoživeti plesni izvedbi, in so si vsi po vrsti zaslužili eno veliko priznanje, saj so ob tematiki, ki jim ni bila ravno blizu, odlično dojeli vizualni pomen neke celote. Mentorji so jih vodili po galerijah in muzejih, se z njimi poglabljali v svet likovnosti, in tako je stekla njihova letošnja barvita ustvarjalnost, podkrepljena z novimi gibalnimi vizijami in scenskimi domislicami. Vizualno podobo festivala je pripravila Ajda Tomazin, za organizacijo poskrbel Franci Cotman, zabavno pa program povezoval Daniel Petković.

V skupini A1 je najmočnejša ustvarjalna ekipa letos prispela iz Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana – oddelek za sodobni ples, pod mentorskim vodstvom Jane Kovač Valdés, saj je od devet avtorskih miniatur kar pet krasilo zlato in štiri srebrno priznanje
Za svoj avtorski ples Krog življenja je Aurora Maria Anžlovar, Konservatorij za glasbo in ples Ljubljana, navdih našla na domačih skodelicah, zlatih poslikavah slikarja Gustava Klimta, potem pa se osredotočila na njegovo sliko Drevo življenja. Njen ples se začne v mirovanju semena na tleh, ob počasnih premikih klice, zraščanja korenin ob talnih gibalnih sosledjih in v plesu rok, ko drevo širi svoje krošnje ter se povzdiguje proti nebu, čas cvetenja in let novih semen pa ponazori v prostorskih spiralah kot krogotok življenja ter drevesnih oblik s slikarjeve slike, vse do pričakovanja novega kaljenja, in Aurora Maria si je prislužila zlato priznanje. Tako kot je Aurora Maria opisala svoj delovni potek in lirično zavela svoj drevesni plesni navdih, tako je tudi vsak nastopajoči ob svoji prijavi opisal svoj pristop k plesni miniaturi, največkrat pa so se usmerjali na  slikarska dela. Zlata je bila tudi Marie, mala plesalka avtorice Line Ekart Babić, ki je predstavila kip male plesalke Edgarja Degasa in jo poslikala s pogledom v nebo in v baletnih linijah. Paulina Paša Peterca je v zvoku padajočih kapljic zaplesala avtorski Mokri dotik, v svoji plesni domišljiji pa odlično pričarala mehek dotik padajočih kapljic s konic listov. Luna Pestotnik Stres je v Oslu videla sliko Eduarda  Muncha Krik, ki se ji je tako vtisnila v spomin, da je svoje doživetje izlila v miniaturo Na koncu bolečine se svetloba preliva. Slika jo je spomnila na taborišče njenega dedka, pa vendar je na koncu čudnega krika le ugledala rumeno sonce, ganljivo zaplesala in si priplesala zlato priznanje. Svojo miniaturo Sprejemljivost je avtorica Nuit Vale usmerila na zvok, ki na videu izriše velikansko vrteče se jedro, oko ali vizijo glasbene vibracije. Nuit pa tako mogočno zapleše, kot je mogočna njena video spremljevalka, ni kaj, več kot zlata se tokrat ni dalo prislužiti.

Niso se svetila le zlata priznanja, ampak tudi srebro se je loščilo in obsijalo mlade plesne talente. Tia Lana Čendak je začutila tak navdih ob francoski pesmi Je Veux (želim), da je nastali občutek sreče čarobno in razigrano vtkala v svoj ples radosti. Zarji Žagar pa časopisi in dnevne  informacije tako težijo, da se je kar skrila pod časopisno odejo in se v miniaturi Teža novic v svojem plesu tudi osvobajala časopisne obtežbe. 

Pod mentorskim vodstvom Saše Lončar so si zlata priznanja prislužile Lana Kariž Meško in Uma Žnidaršič, KD Qulenium PD Ljubljana, in  Zoja Štirn, KD Qulenium Kranj. Lana Kariž Meško je v zelenem kostumu in obleki z zelenimi vijugami zaplesala svoj ples zelenih gibalnih poslikav, ko je trava rasla kar iz njenih prstov ali pa se zlivala z igrivimi stopali. Tako skoncentrirano in umišljeno je Lana zaplesala ples zelenih vijug, da je njena gibalna magija postala oprijemljiva še za gledalce. Pobarvam se s spomini je naslov avtorskega plesa Zoje Štirn, ki si je znala barvati obleko, roke in ubesediti svoje barvne spomine. Uma Žnidaršič pa se je povzdignila kar Med oblake in tam doživela nenavadna bitja, ki so jo spremljala tudi v njenem plesu raznolikih prepoznavnih oblik.
Iz Kulturnega društva teater Grosuplje in pod mentorskim vodstvom Tini Rozman je prispelo pet miniatur zaplesanih v duetih, zlato priznanje pa sta si prislužili Ema Božič in Katja Butara s svojim avtorskim plesom Morje in kopno. Navdih pa dobili v igrivih vijugah slikarja Joana Miroja, ki sta jih smiselno povezovali v morsko in kopensko prelivanje.

Mentorica Jelena Milovanovič je pripeljala svoje gojence iz Kulturno izobraževalnega društva Plesonoga skupine Plesopopki in Plesopetke iz Iga vasi in skupino Plesoduša iz Cerknice, ki so v svojih treh miniaturah oblikovali plesno Spiralo v morju, tudi na plesna tla postavili Malo morsko deklico, predvsem pa se kar domiselno soočili Lara Kočevar in Nana Kočevar z gibanjem zobnikov in dojemljivo izoblikovali svoj zobati mehanizem Zik Zak Zobnik, ples, ki je nastal iz študijskega pristopa do premikajočih se kipov sodobnih slikarjev Jeana Tinguelyja in Alexandra Calderja.  

Najini prostori je miniatura, ki sta jo ustvarjali Ana Sodja in Nana Čulk, članici Plesnega foruma Celje pod mentorskim vodstvom Gordane Stefanovič Erjavec in si prislužili zlato priznanje. V plesu si Ana in Nana igrivo določata različne gibalne strukture na raznih mestih odra in se poigravata z nastopajočimi stanji prijateljstva – od jeze, borb do harmonije in prijateljskega objema, idejo za plesni navdih pa našli v sliki Prostori 8 slikarke Maše Gale. Pozlačen je bil tudi Cirkus Izolina Celjanke Ize Teršek. Po ogledu Cirkusa Solei si je krojila kostum iz raznobarvnih delov oblačil, tudi si nadela rdeči nosek in je že bila klovnesa, nato akrobatka, v plesu pa likovno ter gibalno stilizirano in v obrazni mimiki izrisala svoj enkraten ter še ne viden super cirkus.

V Eksploziji barv se je plesno razvnela Lana Sajko pod mentorskim vodstvom Nine Mavec Kreker, Plesni studio N Velenje. Iz Glasbene šole Krško pod mentorskim vodstvom Rosane Hribar se je v procese ustvarjanja poglabljalo deset mladih plesalk, ki so v duetih poletele in iskale luno, se lotile nenavadnih srečanj, podob življenja, tudi tistih iz strašnega gozda. Žana Žnidarič, kot enajsta med njimi, pa se je odločila z znakom opozoriti na nevarnost radioaktivnega sevanja, znak tudi sama narisala in se poglabljala v vibracije atomskega jedra, za nevidno jedro pa kar uporabila svojo senco v svojem avtorskem plesu Radioaktivna.

Iz Krškega prihaja tudi Timotej Hribar, in sicer iz Plesnega društva Imami, ki je v prostor zarisal sončno pot od zatona do ponovnega prebujanja. Svojo likovno predlogo si je kar sam ustvaril in narisal dve risbi, sončni vzhod in zahod. Njegov ples steče v loku skozi odrski prostor, začne se zadaj, ko je sonce še na najvišji točki, in se počasi spušča do tal, do svojega zatona, za domiselno in ubrano izvedbo svoje plesne miniature Sončni zahod je prejel zlato priznanje.

V plesnem vzdušju so Maribor zastopali: Plesni studio Ana pod mentorskim vodstvom Dunje Smode in Plesna izba Maribor – PIM z mentoricama Mojco Kasjak in Tanjo Verglez. Dunja Smode je pripeljala celo ekipo spodbudnih plesalk, ki so največkrat ustvarjale v duetih, med njimi pa se je Nino Turkaj podal v prazgodovino in začrtal plesno skico Apis, risbo bika v diru. Tjaša Raušl in Alja Šprah sta se zabavno lotili domišljenega ustvarjanja s plastelinom in glino, svoj avtorski ples pa poimenovali Plastelin in glina (mentorica M. Kasjak). Živo Blažič je pritegnila slika tigra slikarja Henrija Rousseauja, v svoji avtorski miniaturi Presenečenje narave pa razprostrla krila plesne domišljije in si pridobila zlato priznanje (mentorica T. Verglez).

V skupini najmlajših se je zgodilo še eno ustvarjalno plesno presenečenje, za kar je poskrbela Maristella Di Leva iz Plesnega studia LAI Izola s plesom Rojstvo (mentorica Ljiljana Ujčič), ki si je za svojo sliko izbrala videoposnetek  razvoja otroka v materinem trebuhu, rojstvo pa podoživljala ob mamini nosečnosti in porodu svoje sestric; saj je tudi rojstvo velika umetnost narave.

V času odraščanja je vsak ustvarjalni proces vezan ne le neposredno na leto rojstva, ampak tudi na mesece, ki tečejo in prinašajo nova zaporedja zrelostnih spoznanj pri vsakem posameznem mladostniku drugače. Tako so tudi plesni ustvarjalci skupine A2 prežeti s pestrim razmišljanjem in poglabljanjem v dano tematiko, ki ni več izključno vezana na sam izbor zunanje forme, ampak že samozavestno tudi sami videno prilagajajo  lastnem ustvarjalnem navdihu in postavljajo v svoje specifične okvire, primerne stopnji lastnega dozorevanja.

Mlada plesalca Aleks Leon Novak in Patrik Petan sta zgradila svoje zlato priznanje, zgradbo iz škatel v delovno plesni vnemi polni logičnih dejanj in predstavila simpatični avtorski ples Gradiva noč in dan. Prihajata iz Glasbene šole Krško, mentorica pa je Rosana Horvat. Zlato priznanje sta dobila tudi Andraž Miklavčič in Manica Pečarič, ki prihajata iz iste šole in rasteta ob mentorici Rosani H. Andraž si je zamislil miniaturo Kip v muzeju in sebe kot kip postavil na stol. Plesno temo je zasnoval po filmu Noč v muzeju, plesno dovršeno pa predstavil in oživel sebe kot muzejski kip, na koncu pa ponovno nepremično obstal na svojem stolu. Domišljija je Manico popeljala na podstrešje, na odru iz starega zaboja pa so letela oblačila, kjer je našla še ogledalo, in tako se začne njena izvirna plesna zgodba z in v ogledalu, tudi odlična mala predstava.

Pot iz Krškega pelje do Ljubljane in Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana, do njihovih plesnih ustvarjalcev oddelka za sodobni ples, ki so za osem miniatur priplesali šest zlatih priznanj. Tajda Kozina se je vživela v ptičjo ujetost in našla svoj svobodni plesni izhod: Ujeta? Svobodna?. Miniatura pa je rasla ob mentorici Jani Kovač Valdes. Na isti šoli poučuje višje plesne razrede tudi Sabina Schwenner, pod njenim mentorstvom so nastale štiri miniature in se okrasile z zlatim priznanjem. Pomladno prebujanje je solistično izoblikovala Maja Hlebš v rastočo likovno podobo, ki se prebuja v osmišljenih gibalih frazah, navdihnila pa jo boginja lova Artemida, tudi njen domiselno izbran kostum. Nič manj zanimiv je bil tudi avtorski Utrip vetra Brine Lekše, ples ponorelega vetra ali umišljene kinetične konstrukcije po vzoru nizozemskega umetnika Thea Janasena.

Elena Nikolovska pa je zrelo povezala poslikavo makedonskega slikarja Mazova s pojmovanjem doma v svoji miniaturi Dom in se v plesni ekspresiji odzvala klicu ritma svojih korenin. V duetu sta se Katarina Snoj in Alja Turk Hvala lotili slike Pabla Picassa Dekle pred zrcalom, dveh podob iste osebnosti, medtem ko njun ples Plasti pasti izpostavi tisto temno stran na sliki, past, ki se lahko izlušči iz osebnosti. Neža Vadnjal se je zazrla v čudež življenja, ki po Albertu Einsteinu niti ni čudež, kajti vse je čudež, je zapisala, za izhodišče pa vzela videoposnetek korejskega umetnika Seoka Jeonga Hyeona – Stone House, The circle of life, v svojem plesu Stanje: Življenje pa se zrelo zazrla v proces staranja, od rojstva do smrti.

Ljubljančanko Zarjo Hawlino tudi krasi zlato priznanje, ki si ga je prislužila z avtorskim plesom Pre-Več (mentorica Urša Kajtna, KD Qulenium PD Ljubljana). Pritegnilo jo je področje kiparstva, ob tem pa razmišljala o barvah, s katerimi bi obarvala svoj kip, predvsem glede na trenutna čustvena stanja, njen ples pa teče v tišini in v barvitih gibalnih sosledjih. S kipi se je ukvarjala tudi Jerca Gril (PD Qulenium Kranj, mentorica Saša Lončar), ki je ob starodavnih kipih in simbolih in iz njihove navidezne gibalne statike razvila svojo kiparsko dinamiko v plesnem toku  miniature KIPovanje.

Pod mentorskim vodstvom Jelene Milovanović sta zaplesali mladi plesalki iz Rakeka in Cerknice ter pridobili dve zlati priznanji, Sara Čauševič z miniaturo Ponavljam se in Tinkara Plos za Poteze čopiča. Sara je odločno pristopila h koreografskemu krogu in prezentno izpostavila  svoje krožne oblike navdihnjene s plesom v pesku Lucilde Childs. Tinkara pa se z lastnim telesom domiselno lotila vizualnega slikanja s čopičem, najprej z lasmi kot konico čopiča, ko njeni dinamični gibalni presežki zarišejo po odru in obrišejo nevidne poteza ter črte umišljenega (telesnega) gibalnega čopiča.

Celjanka Pia Jelena Džakulin si je z avtorsko miniaturo Vidim luč prislužila zlato priznanje (PFC, mentorica Gordana Stefanovič Erjavec). Igrivo in v veselju je zaobjela plesni oder, ko je znova doživljala svetlobo po neprijetnem srečanju s popolno temo. Val Jelenski prihaja iz JZ Glasbene šole Laško-Radeče, za svojo odlično marionetno predstavitev pa je dobila zlato priznanje za solo ples Marionetina svoboda, ki je nastalo po vzoru marionetnih gledališč (mentorica Aja Zupanec). Veronika Novaković iz JZGŠ Laško-Radeče pod mentorskim vodstvom Špele Medved je predstavila svoj zapleten plesni Labirint in ga dobro vtisnila v scenski prostor.

V duetu s senco sta se poigravali Taja Atelšek in Lara Stankovič Sušec v plesu Moja senca, Plesni studio N Velenje pod mentorskim vodstvom Polone Boruta. Lorna Lucija Hacin in Eva Šme sta se v miniaturi Lasna prevlada zgledovali po sliki, kjer sta v ospredju dve ženski in njun prijem las, tako je stekel tudi plesni duet različnih medsebojnih stanj, celo agresije in do končne umiritve (Plesni studio N Velenje, mentorica Lucija Boruta).

Iz KD Centra Maribor se je pod mentorskim vodstvom Marka Urbaneka predstavil avtorski duet Maša Arsenović in Ranija Naji s plesom Strah. Njun strah se je porajal ob ogledu filma o grozljivi lutki Annabelle, v miniaturi pa zaplesali deklico, ki dobi lutko, ki v njeni domišljiji oživi in jo prestraši. Ko pa mine strah, je lutka le ena med mnogimi v sobi igrač. Vanja Abraham (PIM, mentorica Mojca Kasjak) se je navdušila nad sliko mističnega samoroga in za svoj avtorski solo Belo črno, temno in svetlo (opis svetlobnih senc na sliki) prejela zlato priznanje za svetlo-temno plesno domišljijo. V svojem duetu Zakaj ne bi igrali skupaj? sta se Anja in Nadja Spasovski zabavno in gibalno domiselno soočali s srečanji moči in nežnosti, kot med slonom in antilopo ali ob harmoniji tube in oboe, za njun dinamični utrip pa je dala navdih Dalijeva slika s sloni in antilopami z naglavnimi instrumenti, skratka odličen navdih in nastop (PIM, mentorica M. Kasjak).

Državno prvenstvo 23. OPUS 1, plesna miniatura je steklo kot enkratna predstava mladostno plesne in ustvarjalne domišljije.

View Gallery 24 Photos