Mestna občina Ljubljana / MOL namenja leto 2014-2015 slavnostnemu obeležju izgradnje rimske Emone, ko so pred 2000 leti Rimljani z odlokom cesarja Tiberija začeli graditi novo kolonijo Julija Emona, mestno četrt, ki se je imenovala Colonia lvlia Aemonoa; in je na istem prostoru vzniknila naša Ljubljana. V ta namen so na MOL-u pripravili številne kulturne programe in prireditve ter pozvali umetnike, da tako visokemu zgodovinskemu jubileju mesta Ljubljana posvetijo svoje umetniške projekte. Plesni teater Ljubljana / PTL se je odzval pozivu, na razpisu pa izbral predlogo plesnega projekta "selfed" po konceptu koreografa Kevina Trappeniersa, jo tudi realiziral v sodelovanju s Takt Dommelhof (BE) ter v koprodukciji z Muzejem in galerijo mesta Ljubljane / MGML ter ob podpori Ministrstva za kulturo in MOL-a. …
Koreografski prvenec "selfed" mladega belgijskega umetnika, plesalca in koreografa raziskuje posameznikovo moč prilagajanja in premagovanja tako fizičnih kot mentalnih ovir ali kako preseči samega sebe ter premagovati lastne fizične in miselne vzorce – blokade. Filozofska razmišljanja je koreograf gradil ter oblikoval v solistični plesni uprizoritvi plesalke in soustvarjalke Dagmar Dachauer, ki prihaja iz Avstrije, kjer deluje kot pedagoginja, plesalka in koreografinja. Trappeniers je sicer magister kulturnih študij, tudi aktiven igralec, performer, režiser in filmar, je samostojni umetnik, ki deluje v raznovrstnih umetniških programih in z mnogimi umetniki. Plesno se je izpopolnjeval tudi v skupini Wima Vandekeybusa, Ultima Vez. …
Zid premagovanj in preseganj fizičnih moči, skoraj tako kot pred 2000 leti, ponuja tudi v našem času staro rimsko obzidje, po katerem se danes pridno urijo navdušeni ljubitelji plezanja ali celo bodoči plezalci. Tudi v predstavi PTL – Prvenec 2014 dobi zgodovinsko obzidje rimske Emone pozicijsko vlogo, se izpostavi kot scenski prostor, ki se skupaj z urbano ter popularno športno skupino Parkour umešča v plesni scenarij in tako postane sestavni del prvega dela uprizoritve. Skupaj s skupino Parkour (Slomotion, Slovenian Parkour Family) v sestavi Luka Avguštin, Enej Progar, Jan Ulčar in Sebastjan Zupanc je v parku na vrhu obzidja zaplesala tudi Dagmar Dachauer, se urila po njihovi zgledni filozofiji premagovanja ovir in v poduku preseganja lastnih (umišljenih) fizičnih zmožnosti. Skupnost z imenom Parkour je nastala na francoskih tleh, osvaja pa višine, tudi čim hitreje leti s prostim telesom od stolpnic do stolpnic, čez strehe in drevesa ter skače v globine, nekako tako, kot smo imeli možnosti videti podobne prelete v akcijskem filmu Matrix / Matrica iz leta 1999, in tudi lahko v neposrednem opazovanju domačih mačk, ki z enim skokom lahko obvladujejo nemogoče višine; ko mirno zrejo v višino in ocenjujejo prostorske razlike, potem pa kar naenkrat poletijo, če prvič ne uspe, je pa gotovo, da je uspeh zelo blizu, že po drugem skoku lahko. Ustanovitelj te filozofsko gibalne in športno atraktivne smeri je David Belle, ki ni imel v mislih izpostavljati bahavost ali akrobatske atrakcije, ampak predvsem ponuditi pomoč posamezniku pri čim hitrejšem premagovanju lastnih ovir. …
Del scenarija, vendar nikakor ne planiranega, je postalo tudi vreme, ko je vse dni od 28. maja, tudi ob ogledu predstave 29. maja, do zadnje reprize 1. junija neusmiljeno padal dež, če že ne ob uri uprizoritve, pa vendar v toliki meri, da je mokro obzidje postalo nevarno in spolzko ter se plesno-športne atrakcije niso mogle izvajati. Kot bi organizator predvidel vremensko muhavost, je predhodno bil posnet film o dogajanju in poteku fizičnega urjenja skupine na rimskem obzidju, tako da se je pred začetkom predstave posnetek tudi lahko predvajal v prostoru PTL. In če ne bi vreme zagodlo, bi se ogled prvega dela dogajal na obzidju, uro pozneje pa drugi del predstave na odru PTL. Tako je bil prostor PTL v celoti in vse dni okupiran s predvajanjem obeh delov uprizoritve, rimsko obzidje z umetniki pa ovekovečeno na prijetno komponiranem posnetku.
Plesni solo "selfed" po konceptu, koreografiji in vizualni podobi Kevina Trappeniersa je v drugem delu tudi v zrelosti plesne izvedbe Dagmar Dachauer zasijal kot dolgo pričakovan plesni dragulj te sezone – čisto, dovršeno in poetično se je gradila vizualna ter poglabljala miselna podoba tega drugega skoraj eno uro trajajočega dela uprizoritve. K celostni podobi sta pripomogla še glasba in oblikovanje zvoka / Kreng, dramaturgija z dramaturškimi prijemi Andreje Kopač in svetovanje pri zasnovi ter distribuciji Vincent Company / Vincent Van den Bossche.
Pod visečo žično konstrukcijo, scensko montažo plezalnega elementa se začne miselna in fizična borba notranjih strahov, ki žensko telo postavijo pred preizkušnjo, osebnost pa prebudijo iz ustaljene ležeče pozicije. Plesalkini premiki se kujejo kot verzi pesnikove poetike o željah in premagovanjih, njeno telo je mehko in voljno, glava pa pod težo misli tudi za čas obstane, ko izkazuje neodločnost. Plesalka steče, se obeša na konstrukcijo, vseskozi pa skladno in prefinjeno razvršča berljiva zaporedja dozdevnih svetlobnih želja ter temačnih miselnih vzorcev strahu in negotovosti. …
V igri teme in osvetlitve se poetično gradi in istočasno tudi potencira plesni material Dagmar Dachauer. Slikovito si sledijo trenutki plesalkinih zastojev, obsijani in usidrani v središču svetlobnega dizajna, okvirjeni pa s prostorsko temo, in se lahko razbirajo kot umetniška razstava črno- belih fotografij, občutijo pa v smislu osebnostnega izliva, ki posega po novih vizijah in se širi izven vidnih fizičnih dimenzij.
Predstava "selfed" presega osebnostno seciranje lastnih možnosti in nezmožnega v smislu filozofije Parkour Family pa tudi meje vsesplošnega umskega filozofiranja v skladju s kolektivno zavestjo; saj posameznika nazorno postavlja izven družbenih moči in struktur, hkrati pa izpostavlja možnosti kreacije individualnih življenjskih odločitev. … (foto: Miha Sagadin)
V svojem plesnem prvencu "selfed" Kevin Trappeniers filozofijo in prakso, duet "mentala in fizisa" optimistično in preroško preusmerja v nove sfere domnevnih novih dni.
