V Linhartovi dvorani v Radovljici bo 1. februarja ob 19.00 v Linhartovi dvorani premiera predstave Odsev avtoric Katje Kučina, Vite Trantura in Neže Banovec, ki nam je razkrila vse podrobnosti projekta.
Draga Neža, z ekipo si pred uradno premiero vaše nove stvaritve Odsev, ki bo 1. februarja v Radovljici. Za kakšen odsev gre?
Res je, smo tik pred uradno premiero naše predstave Odsev. Ker gre za naš prvi avtorski projekt, so živčki kar na trnih, ampak se res zelo veselimo! Odsev pripoveduje zgodbo o ujetosti v toksičnem odnosu, kjer protagonistka čuti, da nekaj ni v redu, a se težko odloči za spremembo. Preplavljajo jo občutki tesnobe in nemoči, a hkrati nekje globoko v sebi sliši notranji glas, ki jo spodbuja k iskanju nove poti. Predstava prikazuje, kako pomembna je samorefleksija – pogled na situacijo z drugega zornega kota, ki je lahko sprva boleč, a nujen korak za osvoboditev. Ta proces omogoča posamezniku, da se reši toksičnosti v sebi in svoji okolici ter zaživi svobodno, izpolnjujoče življenje, kjer lahko razvije vse svoje potenciale. Verjamemo, da bo zgodba ganila občinstvo ter jih spodbudila k razmisleku o lastni moči in sposobnosti za spremembo.
Kdo pa je ekipa, ki kreira 40 minut nove plesna konstrukcije? Zakaj ravno ta ekipa, kaj vas povezuje?
Ekipo sestavljamo tri plesalke in sicer Katja Kučina, Vita Trantura in jaz, tri plesalke iz treh različnih koncev Slovenije, katere povezuje predvsem ljubezen do plesa. Ob nas pa je na odru tudi glasbenik David Kocmur, ki s svojo glasbo v živo ustvari prav posebno vzdušje in doda predstavi edinstveno dinamiko. Ekipo je izbrala Katja, ki je tudi idejni vodja celotne predstave. Za koncept predstave si je zamislila plesalke, ki v enem delu predstavljajo odnos v drugem pa dva različna dela, odseva osebe. Zaradi kompleksnosti koncepta je za predstavo pomembno, da nas vse tri zanimajo tudi globlji medčloveški odnosi in vedenja, le-to zanimanje pa je še dodatno podprto s pomočjo našega znanja iz družboslovnih ved, smo namreč študentke socialnega dela, socialne pedagogike in pedagogike. Tako smo lahko skupaj kreirale specifične elemente v zgodbi, ki so služili kot inspiracija za gib in koreografijo. Pomembno vlogo pa ima tudi Davidova glasba v živo. David je vsestranski glasbenik in umetnik, s katerim smo se povezale takoj na prvi skupni vaji. Njegova improvizirana glasba ne deluje le kot podlaga, ampak aktivno podpira naš ples in vnaša v gibanje dodatno plast čustev. To sodelovanje med nami ustvarja povezanost in posebno energijo, ki jo čutimo in jo, upamo da, začuti tudi občinstvo.
Če napiševa, da gre za sodobnih ples bo opis preohlapen, kajne? Za kakšen stil gre, če se ga da opisati in je sploh relevanten?
Res je, ne gre zgolj za sodobni ples, saj gre pri tehničnem vidiku za preplet sodobnih in modernih tehnik, partneringa, improvizacije in floor-worka. Gibanje in stil sta močno inspirirana iz občutkov, ki se pojavljajo v točno določenih situacijah, torej iz občutkov, ki smo jih pridobile vsaka v svoji zgodbi. Zanimajo nas predvsem subtilnosti gibanja, ki izražajo čustvena stanja ali poenostavljeno majhne geste, ki povejo veliko.
Pohvalno, da ste za premiero izbrale Radovljico in ne center Slovenije. Zakaj takšna odločitev? Je kakšen poseben razlog, da se ples predstavi na Gorenjskem?
Ena od članic ekipe – Katja – prihaja iz Gorenjske, zato je bila Radovljica naravna izbira. Menimo, da je pomembno kulturo širiti tudi izven prestolnice in pripeljati umetnost tudi v manjše kraje. Seveda bomo predstavo predstavile tudi v Ljubljani in verjetno še kje. Ob tem bi rade izrazile veliko in iskreno zahvalo ge. Katji Stušek, ki nam je bila v sodelovanju z Linhartovo dvorano pripravljena ponuditi soorganizacijo dogodka v Radovljici za našo premiero.
Je plan s predstavo obiskati še katerega od slovenskih odrov? Kako težko/lahko je biti tudi v vlogi producenta predstave? Kaj so največje ovire, če izvzamemo seveda finance?
Da, zaenkrat imamo že potrjen nastop na Kavč festivalu, ki bo 30. januarja ob 19. uri. Poleg tega razmišljamo, da bi predstavo ponudile tudi šolam, saj njena tema predstavlja odlično izhodišče za pogovore pri pouku. Največja izziva pri produkciji sta koordinacija vsega potrebnega, sploh časa, saj imamo vse veliko obveznosti in iskanje podpore za izvedbo – od logistike do promocije. Kljub temu je bilo res lepo videti, koliko ljudi nam je bilo pripravljenih pomagati, ko smo to potrebovale.
Že pred časom si se vrnila s šolanja na Iwanson Dance v Munchnu, ga uspešno končala in razširila plesna krila. Je Slovenija končna postaja v tvoji karieri ali pač ne?
Nikoli se ne ve! Trenutno zelo uživam tukaj, plešem, ustvarjam in gradim svoje življenje. Imam podporo fanta in družine, kar mi res veliko pomeni, a puščam si odprta vrata za nove izzive, ki mogoče pridejo v prihodnosti. Tujina me res že od vedno mika, saj širi obzorja, prinaša drugačne izkušnje in omogoča srečanja z ljudmi, ki navdihujejo. Vedno sem odprta za nove poti, a hkrati cenim dom in bližino svojih najdražjih.
Bi dejala, da si del slovenske plesna scene. Kako gledaš nanjo, saj po mojem mnenju končno prihaja nova generacija ustvarjalcev?
Se popolnoma strinjam, tudi sama spremljam mlade ustvarjalce. Slovenska plesna scena je v vzponu in nove generacije prinašajo sveže ideje in zares dobre plesalce. Vesela in ponosna sem, da sem del te rasti in upam, da bomo nadaljevali v enakem ritmu ter imeli čim več priložnosti predstaviti svoja dela.
Ker smo na začetku leta, si pred premiero, a vseeno vprašam kaj bo fokus letošnjega leta?
Fokus letošnjega leta je predvsem na rasti, tako osebni kot profesionalni. Zaključujem magistrski študij na Filozofski fakulteti, v katerem sem se res našla, hkrati pa še vedno veliko ustvarjam in poučujem. Veselim se novih izzivov, projektov in priložnosti, ki jih bo prineslo letošnje leto. Pomemben del mojega fokusa so tudi moje učenke, saj zelo rada poučujem in z navdušenjem spremljam, v kakšne plesalke se razvijajo.
Bo Neža v tem letu zadovoljna in vesela, ker bo šlo vse po planu? Ali mi planiramo, življenje obrne po svoje? Čemu slediš v svoji karieri na daljši rok?
Svoje cilje si redno postavljam visoko in se trudim konstruktivno spremljati svoj napredek. Kljub temu se zavedam, da življenje pogosto prinese nepričakovane preobrate – te imam pravzaprav zelo rada, saj mi vedno znova dokažejo, kako iznajdljiva in prilagodljiva sem lahko pod pritiskom. Vsakič so me naučili nekaj dobrega in v moje življenje prinesli nekaj novega. Dolgoročno želim ustvarjati, deliti svoje znanje in preko plesa ali drugih poti nagovarjati pomembne teme. Če bom ostala zvesta sama sebi, se nenehno učila in bila še naprej obkrožena s čudovitimi ljudmi, bom več kot zadovoljna.
Hvala in se vidimo v Radovljici!
