Mejna črta MN Dance Company in Balkan Dance Projecta. Navdušujoča plesna dinamika, ki vas ne pusti ravnodušne!

Line koreografov Michala Rynie in Nastje Bremec Rynia. (foto: Tomaž Majerič)

Zaključen prvi cikel plesnega festivala v Celju; jeseni se nadaljuje še vedno pod kuratorskim vodstvom plesalke, koreografinje in pedagoginje Mojce Majcen.

Zavod Celeia, Celje je ob premieri plesnega diptiha Borderline / Mejna črta, koreografov Michala Rynie, Nastje Bremec Rynia in Igorja Kirova, zaključil svoj prvi plesni cikel, ki se je pričel oktobra preteklega leta, jeseni pa se nadaljuje z novimi uprizoritvami, kot je dejala programska kuratorka plesnega cikla Mojca Majcen. Prvi plesni cikel se je slavnostno zaključil v počastitev svetovnega dneva plesa 29.4.2024 na odru Slovenskega ljudskega gledališča Celje, v produkciji: MN Dance Company, Balkan Dance Project (v sklopu avtorskega opusa Mojce Majcen), Festivala Velenje in Festivala Danceproject Trieste, ter v koprodukciji: GO! 2025, Zavoda Celeia Celje, SLG Celje.

Line

V plesnem diptihu nastopajo plesalci prvega stalnega čezmejnega plesnega ansambla Nova Gorica, ustanovljenega lanskega maja v okviru Evropske prestolnice kulture GO!2025 Nova Gorica – Gorica ter v sklopu projekta Brezmejno telo/ Borderless Body, enega od osrednjih projektov EPK 2025, nosilec projekta pa je Zavod MN produkcija – MN Dane Company. Izbrani stalni plesalci NG so: Luka Vodopivec (Slovenija, Nova Gorica), Eri Nishibara (Japonska), Pietro Di Salvo, Alessio Saccheri (Italija); sprejeti pa so bili na avdiciji MN Dance Company med 800 plesalci iz celega sveta s sklenjeno pogodbo do konca 2024 ter možnostjo podaljšanja do konca 2025. V stalno zasedbo sta vključena tudi umetniški vodji, koreografa in plesalca: Nastja Bremec Rynia in Michal Rynia, ki tudi tokrat nastopata v projektu Mejna črta, svetlobo pa oblikuje Matjaž Bajc, sicer tehnični vodja stalnega plesnega ansambla NG. V produkciji MN Dance Company plešejo tudi študentje plesnih akademij v sklopu programa študijskih izmenjav-ERASMUS, in opravljanja študijskih praks: Paula Garcia, Marie da Silva, Erica Modotti, Iva Ilievska, Luca Marchi, Rebecca Granzotto. In tako se je v Sloveniji zgodil že drugi stalni plesni ansambel, ko je prvega ustanovil Zavod En- Knap: En -Knap Group/ EKG.

Border

Plesni diptih Mejna črta združuje dve samostojni plesni predstavi: Border/ Meja koreografa Igorja Kirova, in Line/ Črta koreografskega dueta Michal Rynia & Nastja Bremec Rynia. V obeh primerih je posredi zakoličena črta mnogih možnih prehodov, ko za prehode meddržavnih meja / Border veljajo državni zakoni ter določitve kdo in kdaj lahko pridobi svobodni mejni prehod. Medtem ko Line/ Črta predstavlja tisto ozko točkasto linijo meja, ki jih človek nosi v sebi, tudi pridobi v družbi; ko je meja med dobrim in zlim le nevidna tanka črta zaznav, vendar za človeško preživetje sila pomembna.


Plesni projekt Border/ Meja koreografa Igorja Kireva izpostavi problematiko mejnih prehodov, ko se na eni strani stremi in želi odpirati meje, na drugi pa ravno nasprotno deluje v smeri zapiranja, ali celo rušenja le – te. Problem meja je očitno ves čas aktualen; je univerzalni problem ki se gotovo vleče skozi vso zgodovino naseljevanja ljudskega rodu, tudi je ključni motiv 2000 – letnih zaznanih sporov tako kot dan danes tečejo bojne manipulacije, ko ljudje iščejo nove kraje za golo preživetje, ob tem pa postanejo (nezaželeni) begunci. V prvi sceni prvega diptiha se jasno zazna svet zamejitve, ko svetloba preseva ter senčni množico ljudi , ki se premika v ospredje, nato obstane pred ´kovinskimi´ scenskim okvirji v temi noči, ali ob temačen svitu, ko ti nemo stojijo in pričakujejo. ´Border / Meja je posvetitev vsem, ki so…ob meji, pri meji, za mejo, med mejo, zaradi meje in kljub meji gradili boljši in lepši svet.’ ( zapišejo o projektu). Koreografija daje dovolj jasen uvid v stanje ob mejni zapori, zazna tako v senčni svetlobi, kot temačnem glasbenem uvodu (glasba: Henryk Górecky: Symphony No3. Op36 (Simfonija žalostnih pesmi) 1. Lento-Sostenuto tranquillo ma cantabile). Ob glasbi se zbira, pretaka ter valovi množica v dnevni kostumski barvitosti (kostumografija: Anka Rener Kremžar) iz ene na drugo stran odra, kot bi se po prostoru spletala pričakovanja, upanja in zbirale želje. Ko vsako toliko vznikne solistični vzklik, se dogaja duet, steče trpeči ženski solo, se strne tercet vzponov, in se zaznajo padci, tudi vzkipijo strasti, da bi jih moč množice znova umirila, zajela ter usmerila v svojo utopijo bivanja. Tudi se na novo in znova stegujejo ter povezujejo roke, ob njih pa širi živi zid tik ob meji, tudi stečejo nenadni krogotoki, da bi kmalu zatem in znova vse obstalo.… Komu tudi uspe na ono stran ob samem robu meje med strnjeno žično, scensko zaznavo (postavljeno ob robovih odra, scenografija: DNBN Works-Urh Ručigaj Roberts, izdelava scenografije: Maša Mazi s.p.).
Koreografija Meja teče v sozvočju z glasbo, je gibka simfonija bolečine, ki konkretno zareže, tudi se poglablja v nevzdržna stanja neprehodnega, ki zamejijo in ustavijo življenjski tok; ko v množici posledično zavibrirajo boleča sozvočja, se kopiči nestrpnost, ki se na sceni poleže kar z nočjo, da bi se ob novem svitu lahko upalo na novo pričakovanje. Predstava je stekla v odličnosti izvedbe že omenjene sestave izbranih stalnih plesalcev NG, ter mednarodnih študentov plesnih akademij, poleg zgoraj imenovanih devetih plesalcev sta v ospredju izvedbe Michal Rynia & Nastja Bremec Rynia, in sta vključena tudi Mojca Majcen (ki na premieri ni nastopila, bo pa na ponovitvi v Velenju) ter Luca Marchi.

Line

Drugi del diptiha Line/ Črta koreografskega in plesnega dueta Nastje Bremec Rynia in Michala Rynie (prispevala sta tudi kostumografijo in scenografijo) se osredotoča na meje, ki si jih lahko vsak sam postavi ali se pač odsevajo v nas samih, izhajajo pa iz osebnih fizičnih, mentalnih, čustvenih ter miselnih stanj v tesnih povezavah z zunanjim svetom, ki se ga sočasno živi ter doživlja; kar lahko zavira ali pa celo nadgrajuje osebnostno rast vsakega posameznika, ki se znajde v nenadnih življenjskih oblikah, tako kot zapišejo v gledališkem listu: ´Je prag, ki odraža zapletenost in medsebojno povezanost naše narave. Meja med dobrim in zlim, med svetlim in temnim, svobodnim in nesvobodnim uteleša večni boj med nasprotujočim si vidiki naše osebnosti in sveta okoli nas.´


Na sceni atraktivno zasijejo viseče in ležeče svetlobne linije, svetleči zaznamki novih sodobnih plesnih poti, ki se v koreografijah ter produkcijah MN Dance Company vedno znova dinamično gradijo ob vroči sodobni tematiki koreografskega in plesnega para Michal Rynia & Nastja Bremec Rynia. Tokrat je v scenskem ospredju položena svetleča in vabljiva mejna črta, ob kateri se spotikajo ali jo skušajo preseči posamezniki, sugestivno in slikovito tudi mladenka Eri, ko s prsti stopala skuša tipajoče zaznati onostran svetlobne omejitve, pa že prileti nekdo, ki ji dejanje prepreči, in jo potegne nazaj. Plesna dinamika se ves čas gradi na presežkih bogatega sodobnega plesnega, tudi slikovito pripovednega vokabularja, ki tokrat posega po fizičnih zamejitvah, tudi bi jih skupina v izvirni koreografski postavitvi dokončno lahko prešla, pa kaj ko v ospredje stopajo osebne usmeritve, se iskrijo ego boji posedovanja, hlastanja po užitkih in nadvladi, kjer se še posebej izpostavi moški kvartet fizičnih moči in skokovitih presežkov, med njimi pa vodstveni Michal Rynia, kot tudi vedno v ospredju Luka Vodopivec.

Tudi ženske niso le figure na tej plesni šahovnici nadvlade, ampak kraljice in bojevnice, kjer Nastja vedno najde svoj izhod ali si pribori lovoriko, pa čeprav ob svojem solu obupa in bolečine, ki na sceni in v skupini tudi kar hitro mine. Plesalci, ti borci za svoj ego utrip so odeti v črne sodobne kostume, ko se v ospredju zaznajo črni predpasniki ali pol-krila, sodobno ilustrirana oblačila nosilcev borilnih veščin, ki jih še posebej zaznamuje sredinska hrbtna črta, pokončne drže in usmerjenosti.

V koreografiji se sledi tudi mnogim likovnim poslikavam, zasnovanih na trenutkih ali situacijah raznolikih medsebojnih odnosov tako skupinskih, kot solističnih, tudi v razvejenem spektru duetov, obdaja pa jih zvočna scena ritma in tihote, ko se skupina strne v gručo ter nemo odpira usta. Koreografija Line v svoji plesni dinamiki povsem zasvoji gledalca, tako kot diptih Mejna črta v celoti. Žal gledalci tega večera niso zapolnili sedežnih vrst; verjetno bo tudi v tej smeri potrebno prestopiti prag inercije sedanjega hitro letečega časa.

Line

Plesni diptih Mejna črta je bil slavnostno posredovan ob svetovnem dnevu plesa, tudi je Mojca Majcen ta dan plesnega slavja in spominov posebej zaznamovala na odru SLG Celje z Manifestom za boljši svet, ki ga je umestila med obe plesni predstavi. Idejno zasnovo Manifesta je koreografsko oblikovala in izvedla slovenska Tržačanka Daša Grgič, dogodek na odru pa je spremljal tekst po motivih besedila Charlija Chaplina iz filma Veliki Diktator, v interpretaciji besedila Nikle Petruške Panizon.

Daša Grgič v Manifestu.

Manifest se prične ob vstopu akterke pred zaveso, odete v sivino moškega sakoja in s kravato okoli bele srajce, ob pumparicah v visokih ozkih škornjih, ki spominjajo na čase znanega filma. Daša slikovito odseva pozo filmskega Diktatorja s svojo dovršeno mimiko pogleda in izraza, ko zavibrira še njena pripovedna simbolika v smislu pantomime, v kratkih ter odsekanih amplitudah gibalnega minimalizma, in v plesni ekspresiji v skladju s tekstom. Je inovativno koreografsko presenečenje, ki je tudi navdušilo prisotne. V gledališki knjižici se oznani: ´Manifest za boljši svet, za svet brez meja, ki stremi k preoblikovanju družbe in naših medsebojnih odnosov. Manifest, ki gradi svet, v katerem ima vsak svobodo gibanja in bivanja, Manifest za boljši skupni jutri.´

Line (foto: Tomaž Majerič)

In se v plesnem diptihu Mejna črta, manifestira mednarodno umetniško sodelovanje širokih obzorjih, ki lahko pripomore k boljšem skupnem jutri, ki ga že leta producira tako skupina MN Company, kot tudi Balkan Dance Project, kar je doprineslo k dolgoletnem umetniškem sodelovanju s Festivalom Velenje tudi do novonastalega Celjskega plesnega cikla. Tudi dejstvo, da sta mesti ob mejni nevidni črti dveh držav (Slovenija-Italija): Nova Gorica – Gorica imenovani za Evropsko prestolnico kulture 2025, seveda poleg vsega kar jih je združevalo v vsem tem času za pridobitev tako odmevnega ter častnega evropskega imenovanje.

MN Dance Company kot del proslave ob 20. obletnici vstopa Republike Slovenije v EU. (foto: Borut Živulovič-Bobo)

V času od majske proglasitve Nove Gorice in Gorice za Evropsko prestolnico kulture 2025, ter ob izbranih plesalcih prvega stalnega čezmejnega plesnega ansambla Nova Gorica, sta koreografa, pedagoga in umetniški plesni par Michal Rynia& Nastja Bremec Rynia, ustvarila kar nekaj predstav tudi v sodelovanju s tujimi koreografi. Tako sta lanskega junija posredovala Brezmejni plesni triptih avtorsko predstavo Do lune in nazaj ob dveh koreografijah italijanskih avtorjev: Luca Signoretti in Francesco Gammino. In je že oktobra sledila premiera njune Distance, letos pa premiera diptiha, Mejna črta ob gostujočem koreografu Igorju Kirovu; kar pomeni da sta manj kot v enem letu zasnovala tri celovečerne plesne premiere, gostujoče tudi na drugih odrih.

Michal Rynia, Neda Rusjan Bric in Nastja Bremec Rynia. (foto: Ana Rojc)

Kaj je še sledilo v njihovih plesnih pripravah: 9. maja sodelovanje na državni proslavi ob 20. obletnici vstopa Republike Slovenije v EU, ki je potekalo v Novi Gorici, v režiji Nede Rusjan Bric; nato že sledi celovečerna prenova njune Line/ Črta pod novim naslovom: Poleti/ Flights, s premiero 17. junija na letošnjem Jadranskem plesnem festivalu v Budvi, oktobra tudi predstavitev na mednarodnem festivalu sodobnega plesa Vis a Vis v SNG NG; ko do konca leta načrtujeta že novo plesno predstavo Prometej. Poleg vsega naštetega sta vidno aktivna na področju ustvarjanja plesno filmske produkcije in sodelovanja na festivalih ter drugih dogodkih v Sloveniji in v tujini v sklopu različnega dogajanja Go!2025.

Razpoložena Nastja in Michal na novinarski konferenci ob dnevu Evrope. (foto: Ana Rojc)

Ponovitev predstave Borderline si lahko ogledate danes ob 19.30 na odru Kulturnega doma Velenje.