Kakšno je Presenečeno telo?

Koreograf predstave Francesco Scavetta prihaja iz Italije, študije je zaključil na Državni plesni akademiji v Rimu, sodeloval pa tudi z znanimi koreografi, pedagogi in režiserji, kot so Therese De Keersmaeker (Rosas), Lans Gries, Trisha Brown, Bernardo Bertolucci … Leta 1999 je  Scavetta skupaj s plesalko Gry Kipperberg soustanovil v Oslu Plesno skupino Wee, "ki je zavezana umetnosti in post moderni alegoriji, kjer nič ni jasno, a se vse zdi preprosto", je dana kratka razlaga o skupini. Projekt Presenečeno telo je bil v zadnjih treh letih predvajan v dvajsetih državah, po štirih reprizah v PTL (23., 24., 25., 26.) pa se že usmerja proti Poljski in Japonski.
Plesni teater je začel sodelovati s skupino Wee pred dvema letoma. Dogovorjeno je bilo, da se k uprizoritvi povabijo trije plesalci skupine Wee in trije iz PTL, ki je organiziral v Ljubljani delavnico in avdicijo. Nato so stekle priprave in vaje v rezidenci Vitlycke, Centru za uprizoritvene umetnosti  na Švedskem. Plesalke skupine Wee so: Gry Kipperberg, Meri Pajunpää in Orfee Shuijt, izbrani plesalci iz Slovenije pa: Matevž Dobaj, Leon Marič in Evin Hadžialjević.

Naše plesalce smo srečevali že v projektih Plesne Izbe Maribor, na festivalu Front@ in v skupini EnKnapGroup, tudi v projektih PTL. Matevž Dobaj ples poučuje v PIM in je končal SEAD akademijo, Sobočan Leon Marič se je po SVŠGL Umetniški plesni gimnaziji napotil na plesno akademijo IDA, Linz, Evin Hadžialjević je bila članica naše profesionalne EKG plesne skupine in se odločila za lastno ustvarjalno pot. Naši plesalci so se vsekakor dobro znašli in izkazali v novi skupini Wee Dance Group, kjer se je poleg postavljenih struktur zahtevalo veliko improvizacije in solističnih manifestacij, in so se povsem zlili v novi tim, tudi izstopali v svojih solističnih segmentih. Plesalka Gry Kippeberg prihaja iz drugih generacijskih tokov, delovala je kot jedro in podpornik, okrog katerega se je zbiralo preostalih pet, bila je vzrok in potek, in je prva vstopila v prostor ter vlekla nevidne silnice v svojem predstavitvenem solu in povabilu k plesu.

Za enourno predstavo Presenečeno telo, bi dejala, da kar drži definicija o plesni skupini Wee, da nič ni jasno, vendar vse na videz preprosto, ko ni koncepta in ne čutnega valovanja, ko se po prostoru sledi skladju geometrije, živahni gibljivosti črtkanih ter sekanih linij in krožečih spiral. Bel poševen trak, ki neopazno deli oder, se lomi in daljša do izhodnih vrat ter posega še po steni, je edina zaznava in poslikava praznega odra in je  navidezni elevator plesnega toka, ki plesalce usmerja k izhodu in ponovno vpelje na sceno, je enostaven in dovolj jasen zaris tekočega  pretakanja, ki se dogaja na sceni in v medsebojnih odnosih. Dogajanje se zdi lahkotno in brez bremen, včasih pa vseeno le preveč ležerno. Gibanje sicer skladno teče in se ples  fluidno širi po prostoru, je kot živo srebro, ki se pretaka, raste in zgineva. Ključne besede ustvarjalnega procesa so srečanja, reakcije posameznikov in njihovih teles v mimobežnih trenutkih ter dotikih. Torej, kaj se dogaja? Dogaja se ples, gibalni vpliv akcij in reakcij posameznika-skupine na novo nastalo situacijo, na nov vhod-izhod-prehod, dogajajo se transformacije, ki se grupirajo v nove  plesne solucije. Koreografija je v toliki meri slikovita in razgibana, da ni videti konca, in ko ga že pričakuješ, ker je ugasnila luč reflektorjev, se plesni ustroj znova zažene; saj je energije in zamisli v obilju, in to vse dotlej, dokler mladostni vzgon (fizis) počasi ne prične pojenjati, ko se praznijo moči in je hlastanje za zrakom vse bolj glasno. Dinamični ritem glasbene komponente (Jon Blake/Batagraf) odseva tudi v utripih odrske  svetlobe (Stefano Stacchin). V mladostni kostumski raznolikosti Gjoril Bjercke Saether ima vsak nastopajoči še svoje solistične izlive, ki se neopazno zgoščajo v skupinske strukture. Nekje na sredi uprizoritve se v prazen prostor napoti Leon Marič, ki zanimivo izpelje svoj nemi, meditativni monolog, kjer roke spregovorijo v minimalizmu gibalne ornamentike.

Tudi solistični trenutki vseh ostalih plesalcev ilustrirajo njihovo plesno specifiko, proti koncu se napotijo še na druga uprizoritvena področja, ko se pojavi ognjeni mož pa ninja in se ovijajo trakovi …, zaključi pa nekam nostalgično z akrobacijo na vrteči se vrvi z brlečo žarnico. No, in ravno ta del s pridihom cirkuške manipulacije je celo odveč, in zavoljo podaljška na vso silo tudi izpade iz okvira celote, čeprav deloma osveži sceno. Tik pred zaključkom v krogu reflektorja obleži Orfee Shuijt, ki upočasnjeno premika svoje telo in na nenavaden način zrcali še bolj nenavadno marionetno gibanje, ko z nevidnimi nitkami premika lastne telesne dele in se počasi prevrača ali zavija ter obdaja z nazorno iluzijo premikajočih se niti in se spravlja v stanja ležernega počitka. Tišina in nato izbruh aplavza prezasedenega gledišča je nagrada za novo plesno uprizoritev skupine Wee.  
Plesna prestava Presenečeno telo v koreografiji Franceska Scavette živo odslikava današnja druženja in stanja generacije elektronskih čipov, ki so si največkrat najbližji na mimobežnih stičiščih, pa čeprav tudi takrat vsak zase in na svojih ravnotežnih ravninah.

View Gallery 4 Photos