Zaprla so se vrata gledališke sezone 2013/2014. V Kulturnem centru Španski borci je zaključek sezone praktično sovpadal z zadnjo gostujočo predstavo Uvoz-Izvoz v organizaciji Zavoda EN-Knap, ki je bila na ogled 6. junija. V minuli sezoni se je v teku projekta Uvoz-Izvoz na Velikem odru Španskih borcev zvrstil generacijski sprevod znanih plesnih umetnikov, ki so zakorakali v zrelejše obdobje svojega ustvarjanja. To so generacije, ki skoraj več ne plešejo intenzivno ali vratolomno, pa vendar ustvarjajo in k plesni sodobnosti darujejo kar lepo merico domislic, tudi odpirajo nove oblike odrske izraznosti. Generacijski pohod se je začel z oktobrskim projektom Zavoda En-Knap, ko sta dva generacijsko dozorela sokola Iztok Kovač in Janez Janša obnovila in na novo osvetlila zgodovinski 22 let star polet Iztokovega Sokola v beli svet. …
Zaključek zanimivih predstav generacijskega uvoza, ki je polnil Veliko dvorano in navduševal mešano starostno populacijo gledalcev, je pripadel duetu znanih umetnikov, Jonathanu Burrowsu & Matteu Fargionu, ki skupaj sodelujeta že celo desetletje in sta uprizorila prek 300 nastopov v več kot tridesetih državah. V Ljubljani sta predstavila svoj 45-minutni projekt iz leta 2006 Speaking Dance / Govoriti ples v koprodukciji Dance Umbrella London ter s podporo Arts Council England in Jonathan Burrows Group. Jonathan Burrows (1960) je eden vodilnih koreografov Velike Britanije, ki je bil 13 let član londonskega Kraljevega baleta, leta 1988 pa ustanovil tudi svojo skupino, sodeloval in koreografiral z mnogimi mednarodnimi plesnimi ansambli in gledališči, med drugim koreografiral tudi za Forsythov balet v Frankfurtu. Je tudi gostujoči predavatelj na P.A.R.T.S bruseljski plesni akademiji in drugih akademijah po Evropi. Leta 2010 je izšlo njegovo delo Choreographer´s Handbook / Koreografski priročnik, ki ga je pri nas v prevodu izdal Zavod Maska. Že leta 2001 je Burrows naznanil svojo novo ustvarjalno smer, ki bi jo lahko imenovali neplesno, pa vendar še vseeno gibalno, perfomans Weak Dance Strong Questions (šibak ples, krepka vprašanja). Z Matteom Fargionom, rojenim 1961 v Milanu, sta se srečala leta 2003 in sta začela skupno novo pot inovativnih duetov, statičnih performans oblik, humorno izpostavljenih naravnih in vsakodnevnih gibov. Matteo Fargion je najprej študiral klasično kitaro, potem kompozicijo, ko pa se je srečal z delom koreografa in plesalca Merca Cunninghama, ga je zaneslo še na plesno področje, prijavil se je tudi na mednarodni tečaj za koreografe in skladatelje. … Speaking Dance … (Foto: Chris Nash)
Tisto, kar ustvarjata in predstavljata, se sliši kot ples zvoka, soglasnikov in ritmičnega besedičenja kratkih zlogovnih oblik, v ritmu raznolikosti in pospeškov, kjer se končnice zgubijo in nastajajo nove nejasne besedne forme. Svojo predstavo premišljeno kreativno vezeta v zankastih oblikah besednih ritmov, temu sledi še ritem rok, ploskanja, tudi nog in še kak korak zgosti domačnost nastale vezenine. Dva gospoda sedita na dveh stolih rahlo obrnjena eden proti drugem, a vendar še vedno v vizualnem stiku z gledalci. Pred seboj imata vsak svoj mikrofon, počasi s tal pobereta vsak svoj zvezek, in kot bi brala neke vrste notnega zapisa, začneta svoji različici spevnega plesa besed, pogledov, muhavosti in zabave. Posamezni nekajminutni segmenti se repetirajo, in to v enakih zaporedjih ter istovetnih ritmičnih konstrukcijah, torej je vse natančno komponirano in koreografsko zasidrano. Besede niso kar tako nametane, imajo svoj pomen in povezavo, predvsem pa so prepoznavne in uporabne v plesnem besednjaku, kot je npr. step / korak, lift / dviganje, left / levo, reight / desno, gor, dol …; čim krajši so besedni zlogi, intenzivnejši in bolj raznolik je ritem. Niti številke niso pozabljene, tudi te se zvrstijo v zastavljenem konceptu, in to v tistih zaporedjih ritmov, kot se navadno šteje na plesnih vajah, pri postavljanju koreografije in potenciranju poudarkov. Burrows pa kot kak dirigent vstane še s stola in mahajoče pleše z rokami, dirigira, ko s pahljačastimi dlanmi opleta ter spleta lastno dramaturgijo ročnih manifestacij in v duetu z glasbeno spremljavo svojega odrskega partnerja. Odsekani in zaokroženi gibi letijo, se obračajo v imaginacijah propelerja in so leteče lahkotni, kot bi sklepi bili podmazani, ob vsej resnosti izvajalca pa tudi zabavni. Medtem pa Fargion svoj besedni ples popestri še z melodiko italijanskih spevov, kar svet obeh gospodov popestri še pridih romantične mladosti in spominov. Čeprav ni fizičnega preletavanja odra ali intenzivnega gibanja, prostor vseeno dinamično zavibrira v umetniški konverzaciji dveh izjemnih virtuozov, v duetu Jonathana Burrowsa in Mettea Fargiona. …
Center kulture Španski borci je resda zaprl vrata svojih odrov, vendar odprl delovni prostor plesni delavnici, ki se je zgodila tik pred napovedjo Bal Moderne, projekta, ki se je zgodil na Kongresnem trgu 16. junija v sklopu prireditev Junij v Ljubljani, kjer so se na letnem odru Kongresnega trga v času od 9. do 21. junija vrstile prireditve s področja plesa, gledališča in glasbe. Bal Moderne je prireditev namenjena plesu množice, koreografije pa zabavne in lahko učljive, da bi jih ljudje tudi znali zaplesati. V Ljubljano so prišli pedagogi in koreografi iz Belgije in predstavili tri popularne koreografije znanih koreografskih imen Sidija Larbija Cherkaouija, Wima Vandekeybusa in Anne Terese De Keersmaeker, prvi izvajalci in učitelji prispelih na Kongresni trg so bili člani EnKnapGroup, podprti še s plesalci iz različnih skupin, ki so se na dan izvedbe pomešali med ljudi in jih vodili, gostje iz Belgije pa z odra prav zabavno usmerjali učni proces in dajali napotke; in tako se je množica veselo aktivirala. …
Vsi dvomi, da Slovenci ne bodo kar tako zaplesali, so se razblinili, ko so se mimoidoči začeli zbirati in veselo poplesavati, kljub slabi vremenski napovedi in padajočim dežnim kapljam. Množica je korakala in se pozibavala v južnoameriškem ritmu, plesala kot nekoč počasni tango v duetih, vendar tokrat z neznanimi obrazi, ali sledila popularni skupinski kompoziciji. Tudi kak starejši par turistov je veselo poskakoval, svoje plesne umetelnosti pa predstavil še prispeli kralj ulic, v glavnem pa vsi nasmejani in zadihani zapuščali prizorišče. Doživetje je bilo gledati skupine različnih generacij, kako se srčno odpirajo plesu in v plesu uživajo, kako radostno sodelujejo med seboj v ritmu in veselih obrazov zapuščajo prizorišče. Torej tudi v Ljubljani ni bilo nič drugače kot po mnogih drugih mestih in festivalih sveta, kjer ima Bal Moderne že dvajsetletno tradicijo. Projekt je v Ljubljano prijadral na povabilo Zavoda En-Knap in 13. septembra v okviru otvoritve nove sezone Centra Kulture Španski borci bodo na Bal Moderne povabljene še Moste.
