Zapustil nas je nestor slovenskega baleta, režiser, publicist, koreograf plesalec, zdravnik, iniciator mednarodnega dneva plesa, prejemnik letošnje Prešernove nagrade za življenjsko delo dr. Henrik Neubauer. 17. aprila je praznoval 95. rojstni dan!
‘Dragi Henrik, upam, da ste dobro, agilni kot vedno. Prosim vas za pomoč. Kako je pravilno ali Plameni Pariza v množini ali ednini Plamen Pariza? Res ne vem, sem v dvomih. Pa še sugestija kako naj pišem Grand pas de deux – Grand z veliko ali malo začetnico. S Claudio (Sovre op.u.) se ne moreva uskladiti. Hvala vam za pomoč in se bereva. Ostanite dobro, vaša Barbra.’ To je bil mejl izpred treh dni poslan mojemu zvezstemu ‘pomočniku’ Henriku. Imela sem namreč dva iz naše bogate baletne zakladnice. Poleg Henrika še Majno Sevnik. Nanju sem se vedno obračala z vprašanji, ko nisem našla pravih odgovorov, ne v programskih knjižicah, ne na spletu. Majna in Henrik sta bila živi enciklopediji, vedno pripravljena pojasniti, razložiti vse beletne in plesne neznanke. Skorajda edina iz tiste ‘stare garde’, večina je namreč skrbno, na trenutke egoistično, zaklepala informacije, kot, da gre za državne skrivnosti. In, ko je Majna Sevnik odšla, je bil tukaj Henrik. Vedno pripravljen za pogovor in za razjasnitev vseh mojih neznank.
Na zgornji mejl žal nisem dobila odgovora in danes me je dosegla novica, da je Henrik odšel v drugo dimenzijo. Pogrešala ga bom. Najina komunikacija je trajala dobrih 32 let. Vsako leto aprila je bil gost Parade plesa, sa je skrbno pripravil in prevedel vsakoletno poslanico ob mednarodnem dnevu plesa katerega iniciator je bil. Vsako leto je v oddaji poslanico tudi prebral, jo pokomentiral in tudi povedal ali je zadovoljen z baletno sezono naših dveh baletnih ansamblov ali bi raje na programu videl kaj drugega. Pristaš klasičnega baleta je vseeno z radovednostjo spremljal kako se balet in ples razvijata, spreminjata, kako baletne špice niso vedno obute ampak lahko plesalci plešejo bosi ali pa v bulerjih. Njegov opus, njegova zapuščina je ogromna. Njegovo kariero je odlično strnila Claudia Sovre v zapis, ki je bil objavljen v letošnji programski knjižici Prešernovih nagrajencev saj je Henrik, končno, prejel tako dolgo pričakovano nagrado za življenjsko delo. Claudia, kot članica komisije za uprizoritvene umetnosti Prešernovega sklada in jaz kot članica odbora Prešernovega sklada, sva hvaležni, da so ostali člani glasovali za Henrika in tako smo združeni popravili ignoranco prejšnjih komisij in članov odbora.
Claudia je zapisala: ‘Jeseni leta 2018 je minilo 100 let od ustanovitve prvega slovenskega baletnega ansambla v Ljubljani, ko se je tedanjemu opernemu in dramskemu korpusu ljubljanskega gledališča premierno pridružil tudi balet z lastnim ansamblom in vodjem, baletnim mojstrom Vaclavom Vlčkom. Pod vodstvom Vlčka in Hane Klimentove se je vzporednoparalelno odprla tudi Operno baletna šola, kjer so se šolale prve, danes priznane slovenske balerine. Leta 1928 je vodstvo baleta za 18 let prevzel Peter Gresserov pod umetniškim imenom Golovin, ki je v Slovenijo emigriral iz Rusije. Z njegovim vztrajnim koreografskim in pedagoškim delom se je ljubljanski ansambel okrepil ter dobival vse več priznanj kritike in občinstva. Leta 1946 sta se iz Nemčije vrnila Pia in Pino Mlakar in stopila na čelo ljubljanskega baleta, leta 1960 pa je oba Mlakarjeva nasledil dr. Henrik Neubauer v vlogi šefa baleta in koreografa ter ostal z baletnim ansamblom vse do leta 1972. Po njegovem odhodu pa se je v ljubljanski Operi izmenjalo precejšnje število umetniških vodij, katerih povprečna doba vodenja je bila le nekaj let, kar nekako ostaja praksa še dandanes. Če le na kratko preletimo zgodovinski presek začetkov in kasnejšega delovanja ljubljanskega baleta, lahko dr. Neubauerju dodelimo mesto ene od ključnih oseb, ki so vidno in pomembno prispevale k njegovem razvoju, kot tudi k razvoju in obstoju slovenske baletne umetnosti v širšem pogledu.
Po vodenju ljubljanskega baleta (1960-72) je dr. Neubauer namreč prevzel funkcijo direktorja in hkrati umetniškega vodje Festivala Ljubljana (1972-82) in leta 1977 dosegel, da je bil ta sprejet v Združenje evropskih glasbenih festivalov. Operi in baletu v Mariboru se je kot umetniški vodja posvetil med letoma 1984 in 1986. Od leta 1989 pa vse do leta 2002 je predaval na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani na pevskem oddelku in Operni šoli, ki jo je tako rekoč ustanovil leta 1997 s pripravo dodiplomskega študijskega programa. Leta 2008 je zasnoval še program opernega oddelka za načrtovano Glasbeno akademijo mariborske Univerze v Velenju. Zaslužen je za realizacijo Višje baletne šole v sklopu Konservatorija za glasbo in balet v Ljubljani, katere ustanovitev je pripravljal od leta 1997 dalje, na njej pa poučeval Zgodovino plesa, Karakterne in starinske plese ter Koreografijo med letoma 2007 in 2011. Baletni plesalec, koreograf, zdravnik, režiser, pedagog in pedagog dr. Henrik Neubauer se je rodil 17. aprila na Golniku. Osnovno šolo je končal v Goričah, gimnazijo pa obiskoval v Ljubljani. K baletu je profesionalno pristopil leta 1944 z vstopom v baletno šolo Maksa Kirbosa. Leta 1953 je končal študij medicine in v istem letu diplomiral tudi na Srednji baletni šoli v Ljubljani. Na oder SNG Opera in balet Ljubljana je stopil leta 1946 kot član baletnega zbora, kmalu napredoval v status solista in s plesom razveseljeval občinstvo vse do leta 1957. Svoje znanje je želel razširiti še na druga področja baletne umetnosti, zato se je odločil izpopolnjevati na koreografskem oddelku moskovskega GITIS-a v Sankt Peterburgu, ki še danes velja za eno najvplivnejših izobraževalnih ustanov za baletne pedagoge v svetovnem merilu. Pot ga je vodila tudi v ZDA, kjer je pridobil diplomo predavatelja labanotacije, oz. plesne kinetografije po Rudolfu Labanu, ki predstavlja enega od glavnih sistemov zapisovanja gibanja in plesa. Esenco znotraj izredno širokega polja različnih dejavnosti, v katerem se je Henrik Neubauer tako rekoč 6 nepretrganih desetletij posvečal plesni in operni umetnosti, nedvomno predstavljata ustvarjanje koreografij in priprava opernih režij. Leta 1952 je začel koreografirati prve dramske in operne predstave, katerim so kmalu sledile tudi baletne stvaritve. Njegov ustvarjalni opus v Sloveniji pa tudi v Avstriji, Italiji, na Hrvaškemi, v Srbiji, na Slovaškemi, v Irski, Bolgariji predstavlja prek 80 baletnih koreografij na glasbo tujih skladateljev, med katerimi zasledimo naslove: Prokofjev: Peter in volk, Romeo in Julija, Kamniti cvet, R. Strauss: Čajkovski: Trnuljčica, Caprice, Romeo in Julija, Weill: Sedem smrtnih grehov, De Falla: El Amor Brujo, Françaix: Goli cesar, Hačaturjan: Spartak, Blacher: Othello, Hamlet, Ravel: Bolero, Grieg: Peer Gynt, Lehar: Vesela vdova, Stravinsky: Ognjena ptica, idr.. Z globokim zavedanjem o pomembnosti negovanja in spodbujanja razvoja slovenske baletne ustvarjalnosti je pripravil celo vrsto baletnih koreografij na glasbena dela slovenskih skladateljev, kot so: Osterc: Iluzije, Arabeske, Maska rdeče smrti, Savin: Čajna punčka, Ciglič: Obrežje plesalk, Ukmar: Godec, Petrić: Kurent, Škerjanc: Gazele, Mařenka, Kozina: Gorjanske bajke, Vrhunc: Mali princ, idr.. Poleg tega je ustvaril 80 koreografij v opernih in dramskih predstavah, prek 40 koreografij za posebne prireditve, 33 opernih in operetnih režij (Bizet: Carmen, Puccini: Tosca, Verdi: Trubadur, Traviata, Mozart: Ugrabitev iz Seraja, Figarova svatba, La Finta Giardiniera, idr.) in 13 režij dramskih iger v francoščini (Anouilh, Moliere, Labiche, Tardieu, Feydeau, Cocteau, Orsenna idr.). Za več svojih koreografij in režij, je prejel prve nagrade na ljubljanskih baletnih in opernih bienalih. Zakladnica znanja dr. Neubauerja je izjemna, kar je med drugim vidno v izdaji njegovih številnih knjižnih del. Je pomemben publicist in mednarodno priznan ekspert s področja opere, baleta in plesne umetnosti nasploh (več kot 30 knjižnih izdaj in več kot 500 člankov), prav tako je sodeloval pri mnogih enciklopedičnih izdajah. Svoje številne knjige o baletu, operi in opereti je zasnoval metodološko sistematično in pregledno, s čiemer je utrl pot mladim raziskovalcem za nadgrajevanje svojega dela. Ogromno je prispeval tudi k slovenski operni prevodni praksi s prevodi več libretov iz glasbeno gledaliških del Mozarta, Straussa mlajšega, Donizettija, Streula, Paškeviča in Rossinija. S Slovenskim komornim glasbenim gledališčem je oral ledino od leta 1996, da se je to razvilo v nepogrešljivo ustanovo spodbujanja slovenskih skladateljev k nastajanju novih komornih glasbenih del. Sam je v njem je deloval kot koreograf, režiser ali umetniški vodja ter postavil na oder številna manj znana dela iz različnih obdobij. Glede na široko razprtost ustvarjalnih in strokovno-znanstvenih prizadevanj dr. Henrika Neubauerja, ki je gledališki umetnosti ostal zvest tako rekoč vse svoje življenje, velja poudariti še njegov kozmopolitski pogled na ustvarjanje, ki ga je z enako vnemo posvečal celotnemu slovenskemu občinstvu, pri tem pa znal kot velik umetnik in predvsem kot človek preseči polariziranost delitev po geografski, politični ali svetovnonazorski pripadnosti. To je pomembno vplivalo na razvoj obeh profesionalnih baletnih ansamblov, vzgoje mladih opernih pevcev in pevk ter promocije slovenske ustvarjalnosti v širšem evropskem prostoru, kjer so njegovo strokovnost so prepoznale številne mednarodne ustanove.
Eden vidnejših rezultatov njegove neumorne aktivnosti je zagotovo 29. april, Mednarodni dan plesa, ki nastal na njegovo pobudo in ga že 42 let praznujemo po celotnem svetu. Za svoje delo je prejel več vidnejših priznanj in nagrad, med drugim tudi zlati red za zasluge Republike Slovenije v letu 2009. Dr. Neubauer je neutruden in aktiven človek, ki kljub svoji častitljivi starosti še vedno živi polno in ustvarjalno življenje. Ko so ga v enem do intervjujev vprašali, kako vzdržuje svojo neverjetno vitalnost, je odgovoril: ‘Ničesar posebnega ne delam. Nekateri moji kolegi plesalci si tudi v starosti namestijo v svoje stanovanje drog in vadijo baletne vaje. Jaz tega ne počnem, rad pa grem na kolo, v hribe, hodim na sprehode, očitno mi je usoda tako naklonjena, da še vedno polno živim.’ Neštete zasluge in prizadevanja dr. Henrika Neubauerja na področjih umetnosti in kulture so trajno obogatila slovensko kulturno krajino ter okrepila ugled slovenske države v mednarodnem prostoru. V zgodovino slovenskega baleta je ime dr. Henrika Neubauerja zagotovo potrebno vpisati z zlatimi črkami, saj je v umetniškem kot tudi organizacijskem pogledu njegov prispevek k slovenski baletni umetnosti enostavno neizmerljiv. Zahvaljujem se vam za to, dragi Henrik, naj vaša ustvarjalna vnema ne presahne in naj jo še naprej podžiga ljubezen do slovenske umetnosti in kulture.’
Dragi Henrik, ne bomo vas pozabili tudi zaradi vaših misli, ki ste jih izrekli v predstavitvenem portretu, kot Prešernov nagrajenec. ‘Kdor je ustvarjalec ali pa načitan zgolj z Wikipedije, to zagotovo ne bo dolgo trajalo. Na vsak način moraš biti podvržen svojemu delu.’ Hvala vam za vse. Imela sem privilegij biti vaša prijateljica. Parada plesa izreka sožalje družini.
