Pogovor s portugalskim koreografom, kandidatom za umetniškega vodjo ljubljanskega baleta
Kako ste izvedeli, da ljubljanski balet išče novega umetniškega vodjo?
Plesalci, ki jih poznam v SNG Opera in balet, so me pravzaprav opogumili, da sem se prijavil. Imel sem možnost delati z njimi, in sicer dve produkciji Ta ljubezen in Veronika se odloči. Pripravljenost, strast in vdanost so bili izjemni. Delo z njimi (plesalci, tehnika, administracija) je bila odlična izkušnja, ki je vplivala na celoten koreografski proces oz. kako sem se lotil koreografiranja. V veselje mi je bilo tesno sodelovati s plesalci, ki so mi dovolili, da prepoznam njihove strasti in njihove frustracije, kot bi to bilo običajno. Vsak od teh plesalcev pa je posameznik, osebnost, ki raziskuje svojo komunikacijo z lastnim telesom, z zunanjim svetom. Jaz to poimenujem ‘telesa brez meja’. Veseli me, da se lahko prijavim za položaj, ki mi bo znova omogočil, da jih privedem k še bolj dinamičnemu in plodnemu popotovanju skozi klasični in sodobni ples. Seveda upam, da bo občutek recipročen.
Torej izpolnjujete vse zahteva pogoje, še posebej izobrazbo?
Da, kot najstnik sem začel v plesni šoli The Legat school of dance, nato še v The Royal Ballet School v Londonu. Imam 35 let dolgo plesno in koreografsko kariero. Moje delovne izkušnje sem nadgradil leta 2011, ko sem vpisal univerzo v Surreyu v Veliki Britaniji in študiral ples. Rad bi poudaril, da vse strokovne nagrade in diplome − čeprav laskave − imajo majhno težo v viziji, ki bi jo imel kot umetniški vodja baleta. Ne želim, da je pozornost usmerjena name in na moj ego, ampak je to priložnost, da je fokus na celotnem baletnem ansamblu SNG, ki omogoča preživetje.
Kaj pa je bil razlog, da ste se odločili prijaviti za bodočega umetniškega vodjo baleta?
V veselje mi je bilo tesno sodelovati s plesalci, saj sem na ta način lahko prepoznal njihove strasti in njihove frustracije, kar običajen postopek v delovnem procesu. Vsak od plesalcev je posamezniki, vsak ima v sebi svoj svet, ki ga lahko raziskuje, vsak od njih je osebnost, ki preizkuša, kako lahko njegovo telo komunicira z zunanjim svetom oziroma obinstvom. Veseli me, da se lahko prijavim za položaj, ki mi omogoča, da lahko plesalce popeljem na dinamično in plodno potovanje skozi klasični in sodobni ples. Upam, da bo občutek vzajemen. Poleg tega me je delo v gledališkem okolju že od nekdaj navdušuje. Upam, da bom to strast kot umetniški vodja baleta lahko delil s prestižno institucijo, kot je SNG Opera in balet Ljubljana. Izjemno veselje bi mi bilo posredovati baletnem ansamblu svoje dolgoletne izkušnje in svojo strast v profesionalnem plesu, na ta način izpolniti cilje ansambla in razširiti njihova obzorja proti inovativni prihodnosti ter tako zgraditi edinstveno identiteto ljubljanskega baletnega ansambla, ki si jo zasluži država Slovenija in SNG Opera in balet Ljubljana kot institucija s svojo kulturno dediščino. Zato bi si prizadeval, da bi plesalce, asistente in ostale sodelavce spodbudil k tesnemu in dinamičnemu timskemu delu, transparentnosti in predvsem zaupanju ter tako ustvaril kakovostne predstave za slovensko in pozneje mednarodno javnost.
Kaj torej novega lahko prinesete v skupino?
Moje prvo razmišljanje: UMETNIŠKA IN PRODUKCIJSKA VIZIJA
Baletnemu ansamblu želim ponuditi vrednote, ki so mi osebno izredno pomembne: svoja pridobljena znanja in veščine, kakovost, akademsko znanje, večkulturne življenjske in profesionalne izkušnje, delovni elan ter pripravljenost za učenje. Z vzpostavitvijo dinamičnega timskega dela lahko ansambel nadaljujte s ponovno analiziranimi klasičnimi baleti in jih predstavi na izjemno visoki ravni kakovosti. Ansambel želim vpeljati v sodobni ples 21. stoletja, hkrati pa ohraniti njegove tradicionalne korenine, poskušati razširiti obzorja razmišljanja in telesa plesalcev k novim aspektom, jih spodbuditi k samoiniciativi za bolj ploden nastop, kar bi pripeljalo do napredka v njihovih rezultatih. Kot umetniškega vodjo baleta si predstavljam osebo, ki je sposobna plesalce usmeriti, da lahko izkoristijo in pokažejo svoje plesne sposobnosti, in s tem spodbuditi in razviti njihov čustveno inteligentni umetniški pristop k plesni produkciji, pa naj bo ta klasična ali sodobna. Želim vnesti svežino v klasične in sodobne predstave, vredne slovenskega občinstva. Klasično baletno produkcijo si zamišljam spektakularno in tehnično čisto, podobno produkciji Kraljeve operne hiše v Covent Gardnu ali Operi v Parizu. To gotovo lahko dosežemo, kot je to doseglo več odličnih svetovnih baletnih ansamblov, in tako v ljubljansko operno-baletno hišo privabimo več gledalcev.
Drugi del pa: DELOVNA ETIKA/FILOZOFIJA
V ansamblu, ki ga sestavljajo plesalci, asistenti in vsi drugi sodelavci, je pomembno ustvariti zaupanja vredno in pozitivno delovno vzdušje, ustvariti stalno komunikacijo skozi dialoge in uvrstiti v načrt redna srečanja enkrat tedensko. ZAUPANJE je posvečena beseda. Želim pritegniti domišljijo plesalcev, njihovo pripravljenost sodelovanja v ustvarjalnem procesu in kreativnosti v samem nastopanju. Živimo v izjemno tekmovalnem svetu, predvsem v plesu in uprizoritveni umetnosti. Vsako leto diplomira več mladih plesalcev, ki so pripravljeni stopiti na plesni trg, zato je sklenitev pogodbe v baletnem ansamblu izjemno konkurenčen in težek proces. Ples lahko primerjamo z vrhunsko atletiko, kjer se telo po določeni starosti iztroši, zato je nujno potrebno (se strinjam s Claudio (Sovre, tudi kandidatko za um. vodjo baleta, op. u.)) hitro rešiti stanje, v katerem so se znašli starejši plesalci in jim dodeliti zasluženo pokojnino.
Na Portugalskem imamo uzakonjeno, da se plesalci lahko upokojijo predčasno, pri 55. letih, kar je še zmeraj precej pozno, vendar nam je to na voljo za tako naporen poklic, kot je ples. Vsekakor se bom ukvarjal s to težavo.
Sodeloval sem s profesorjem baleta na KGBL, Matejem Selanom, in za njihove maturante ustvaril koreografijo Passion na Shubertovo glasbo, v kateri sta sodelovala tudi dva plesalca iz baletnega ansambla ljubljanske Opere. Na podlagi te pozitivne izkušnje želim vzpostaviti povezavo med baletnim ansamblom in KGBL na lokalni in mednarodni ravni.
Ključnega pomena je ustvariti zdrav delovni odnos z oddelkom za marketing na način ustvarjanja sodobne podobe ansambla z novimi naprednimi grafično izraznimi slogi, pojavljanjem v medijih ter z večjo prisotnostjo v ‘mainstreamu’. V svoji dolgoletni mednarodni karieri kot plesalec in koreograf sem prišel v stik z več menedžerji in umetniki, prek katerih bi želel popeljati ljubljanski ansambel na gostovanja v razne evropske države, Južno Ameriko in druge dele sveta, kot tudi v različne dele Slovenije.
Vzpostavljanje tesnih odnosov z občinstvom je še en vidik, ki se mi zdi zelo pomemben. Organizirali bi obiske občinstva na vajah v baletni dvorani, jim omogočili doživeti vzdušje na odru skupaj s plesalci pred generalno vajo, po končani predstavi pa bi gledalci lahko komunicirali s plesalci v živo in jim zastavili vprašanja o dogodku, ki so si ga ogledali.
Pomembno je sodelovanje z univerzami ter organizirati razprave o plesu, njegovem pomenu in obstoju v družbi.
Živimo v 21. stoletju, smo pri koncu koncu 2. desetletja, celoten koncept življenja se je spremenil in se še spreminja, nekateri ljudje so se učili iz napak iz preteklosti, drugi pa so ostali v preteklosti. Način, kako danes vodimo in predstavimo plesno predstavo, kakršna je klasična baletna produkcija, se je popolnoma prilagodil in spremenil. Plesalci niso zgolj okraski produkcije, temveč živi in razmišljajoči udeleženci, ki svojo baletno tehniko izvajajo na izredno čustven in inteligenten način. Ta novi pristop, ki je na primer že vrsto let uveljavljen v kraljevem baletu Covent Garden in številnih drugih vodilnih baletnih ansamblih, spodbuja empatijo in preoblikuje odnos do plesalcev in vseh sodelujočih.
In kako boste koordinirali z vašimi obveznostmi na Švedskem, če boste zbrani?
Gothenburg na Švedskem, kjer živim zadnjih sedem let, je zaradi socialne strukture prebivalstva in tamkajšnjih ljudi vzpodbudil v meni zanimanje. Pa tudi moja žena, ki je vodja vaj v operi Gothenburg, in moja hčerka sta navdušeni nad deželo. Hčerka študira na univerzi v Malmu. Jaz sem svobodnjak in lahko živim v drugi deželi. Če bom izbran, potem se bom pač preselil v Ljubljano.
Ali imate kakršnekoli povezave s Tomažem Rodetom,predsednikom sveta Opere, ali direktorjem SNG Ljubljana Stašem Ravterjem, mogoče? Boste pustili, da gre izbor po normalni poti ali boste kaj lobirali?
Nobenega od njiju osebno ne poznam, mi bo pa seveda v veselje, če ju bom in bosta dopustila odprto konverzacijo. Če je njuna strast do plesa enaka moji, potem je izraz lobiranje samo druga beseda za ‘strastno konverzacijo’ med ljudmi, ki želijo isto stvar.
Se boste mogoče pritožili, če bo izbran Petar Đorčevski, ki edini med vsemi kandidati nima ustrezne izobrazbe oz. izpolnjenih vseh zahtevanih pogojev in je menda favorit tako Ravterja kot Rodeta?
Kolikor vem, Petar Dorčevski še zmeraj deluje kot aktivni plesalec v baletnem ansamblu, zato je z njim skozi osebne povezave gotovo ansambel bolj povezan, kar lahko pomeni določeno prednost. Vendar pri vodenju ansambla večkrat pride do ključnih težav, realnih situacij, s katerimi se mora umetniški vodja spopasti in jih reševati. V tem pogledu menim, da sem v prednosti, saj lahko delujem na podlagi svoje zrelosti in dolgoletnih izkušenj, ki govorijo same zase. Bom žalosten, če ne bom izbran, a kot odrasel človek bom to seveda normalno sprejel.