Edward Clug in Iztok Kovač. V Križankah dva plesna udarnika.

Stabat Mater … (Foto: Tiberiu Marta)

Zadnji avgustovski dan, torej 31. 8., ob 20.30 vas na odru ljubljanskih Križank čakata predstavi Rekviem za 2 stola in Stabat Mater mariborskega koreografa in umetniškega vodje mariborskega baleta Edwarda Cluga. Razlogov za ogled tega "double billa" vam ni treba iskati, preprosto bodite tam in se prepustite Clugovi estetiki.

Kjerkoli se pojavi, so navdušeni nad njegovim delom. Edward Clug.
Tako Rekviem za 2 stola kot Stabat Mater sta pred kratkim gostovala na Dubrovniških poletnih igrah in navdušila tamkajšnje občinstvo. Prepričana sem, da vam bosta oba "pieca" godila, saj se med seboj povsem razlikujeta. Rekviem za 2 stola bo odplesal slovenski plesalec Christian Guerematchi, ki že dobrih deset let živi na Nizozemskem, bil pa je član mariborskega baleta. Clug je prav zanj leta 2006 in po naročilu nizozemske plesne skupine Station Zuid postavil koreografijo v boksarskem ringu. V Sloveniji bo tudi prvič predstavljena, Christian pa se nastopa pred festivalsko publiko v Ljubljani zelo veseli. "Ob glasbi Mozartovega Rekviema boksarski ring učinkuje kot samorefleksija sredi življenjskega vrveža. Koliko še lahko prenesemo, preden nas nokavtira življenje? Čemu prisluhniti, ko zamre glasba?" razmišlja koreograf.
Rekviem za 2 stola. (Foto: Dubrovniške poletne igre)
Plesna predstava Stabat mater je doživela praizvedbo pred dvema letoma v Staatstheatru am Gärtnerplatz v Münchnu, slovenska premiera pa je bila lani v SNG Maribor. Edward Clug jo je postavil na podlagi Pergolesijeve Stabat Mater iz leta 1736, ki je edinstvena zvočna upodobitev trpljenja božje matere med križanjem njenega sina Jezusa. "Predstava se alegorično sklicuje na prepoznavne biblične prizore, a jih vendarle postavi v ironičen kontekst vsakodnevnega življenja in na novo prevede v intimnost in brezčasnost plesa, kakor si lahko predstavljamo sam odnos med Materjo in Sinom," razmišlja Clug. V Pergolesijevi stvaritvi je po njegovem mnenju upanje, kar ga je izzvalo tudi k refleksiji vsakdana današnje ženske in sodobnega moškega. Stabat Mater bo seveda odplesal baletni ansambel SNG Maribor.

Predstavo si lahko v ponedeljek, 31. 8., ob 20.30 v Križankah lahko ogledate z našo pomočjo, in sicer tako, da potrdite svoj prihod do ponedeljka do 12.00 pri Maji Stojanov, tel.: + 386 1 241 60 32, e-pošta: maja.stojanov@ljubljanafestival.si. Po potrditvi udeležbe boste lahko vstopnice prevzeli uro pred prireditvijo na blagajni Križank. Vabilo velja za dve osebi in ni prenosljivo. Vstopnice so na voljo do zapolnitve mest.
Stabat Mater (foto: Tiberiu Marta)
Prihodnji ponedeljek, 7. septembra, ob 21. uri bo na istem odru čas za slovenski sodobni ples. Križanke bodo zavzeli člani skupine EnKnap, ki so na Nizozemskem že uspešno odplesali premiero in ponovitev (predstavi sta bili razprodani) predstave Fobija. Predpremiera pa je bila odplesana v Španskih borcih letos maja. Gre za koprodukcijo med tremi zavodi oziroma skupinami, in sicer slovenskega Zavoda EnKnap ter dveh nizozemskih Club Guy & Roni in Slagwerk Den Haag.
Iztok Kovač je gonilna sila EnKnapa in Centra kulture Španski borci. (Foto: Marcandrea)
Pod koreografijo se podpisujeta izraelska koreografa Guy Weizman in Roni Haver, prejemnika številnih mednarodnih nagrad. V veliki slovensko-nizozemski koprodukciji raziskujeta mehanizme strahu na podlagi besedila Alberta Camusa Niti žrtve niti krvniki, pa tudi sodobnih svetovnih konfliktih, ki nas, kot pravita koreografa, "dosežejo takoj ter povzročajo strah in negotovost. S strahom se branimo, a obenem z njim postavljamo ločnice". Koreografa je seveda k sodelovanju povabil umetniški vodja EnKnapGroup in Centra kulture Španski borci Iztok Kovač, ki dobro pozna izraelsko plesno sceno, saj je tam že mnogokrat gostoval kot koreograf.
Fobija … (Foto: Andrej Lamut)
Predstava je nastala v sodelovanju z odmevno nizozemsko plesno skupino Club Guy & Roni ter svetovno poznano nizozemsko tolkalno zasedbo Slagwerk Den Haag. V predstavitvenem tekstu pa je zapisano tudi, da sta "Weizman in Roni Haver, prejemnika številnih mednarodnih nagrad, v veliki slovensko-nizozemski koprodukciji raziskujeta mehanizme strahu. Smo namreč v negotovih časih. Svetovni konflikti nas dosežejo takoj ter povzročajo strah in negotovost. Brez strahu bi bilo življenja kmalu konec, saj gre za telesni in duševni odziv na bližajočo se nevarnost, ki nas pred slednjo obvaruje. Strah je lahko vznemirljiv in zbuja vratolomne občutke. Toda lahko zgradi tudi zid in nam preprečuje, da bi se z odprtimi očmi srečali z neznanim. Človekove čute izostri in nas napravi budnejše, a obenem tudi napadalnejše. Obenem pa je lahko tudi razlog za spremembo ali pa vsaj za to, da ostanemo na varni razdalji pred nevarnostjo. Strah omejuje našo svobodo in lahko poraja ksenofobijo, sovraštvo med ljudmi in med državami. Je naša obramba, a obenem z njim postavljamo ločnice".
… Fobija … (Foto: Andrej Lamut)

Vsekakor naj vas ne bo strah nameniti prihodnjih dveh ponedeljkov plesu.

View Gallery 7 Photos