Dušan Vodlan. Funkcionarji Plesne zveze naj zaprejo usta. Zrak bo bolj čist

Z Dušanom Vodlanom smo se pogovarjali tik pred novim letom in zaupal nam je nekaj svojih misli, ki so ga okupirale v minulem letu. Na kaj si najbolj in na kaj najmanj ponosen v letu 2012? "Res je, da je to moje najbolj uspešno leto na vseh področjih, tako v osebnem in družinskem življenju kot tudi pri razvoju kluba in doseganju tekmovalnih rezultatov. Je pa tudi res, da smo skupaj garali veliko let, da lahko sedaj uživamo v teh uspehih. Kot vedno pravim, če dobro delaš, se ti dobro vrača, in obratno. Če se osredotočim na plesne uspehe, lahko rečem, da smo po dolgih letih očistili klubsko sredino in opravili nekaj odločilnih rezov, kar se je takoj izrazilo na večji pozornosti do dela vseh članov. Bolj smo se povezali, povečali komunikacijo in izmenjavo informacij. Že tam nekje leta 2008 sem začutil, da bo treba ukrepati, sicer se zna zgoditi, da se klub ne bo razvijal v želeno smer. Nekateri posamezniki so hoteli imeti prevelik vpliv in nas enostavno že nekaj časa dušili. Tako sem postopoma začel v sistem uvajati še samonadzor, samokontrolo ali kot rečemo samoregulacijo in prišlo je do odblokade, ki se je manifestirala predvsem v večji sproščenosti znotraj kluba. Naši člani, naš strokovni kader, starši, sponzorji in vsi naši podporniki so to začutili in se začeli enostavno počutiti bolj varne. Prišlo je do večje samozavesti in zaupanja v vse, kar delamo. In ko imaš vse to, je uspeh zagotovljen. To mi je v zadnjih dveh letih uspelo v popolnosti doseči skupaj z dolgoletno ekipo odličnih trenerjev, mentorjev in drugih podpornikov. Zato verjamem, da bo leto, ki prihaja, še bolj uspešno. V to verjamem, ker nas prežema in se v nas ter okoli nas pretaka univerzalna življenjska energija, ki nas usmerja. Predvsem, da se ne jezimo, da ne skrbimo, da smo hvaležni za vsako malenkost, ki nam je dana, da trdo in pošteno delamo za dosego zastavljenih ciljev. Da smo prijazni in spoštljivi drug do drugega. To so rezultati tudi mojega zavedanja, da se moraš ves čas izobraževati in tako vsakodnevno napredovati. To sem tudi dobro prenesel na oba sinova in na naše vaditelje, učitelje, trenerje in mentorje ter ostale člane. Brez takega koncepta ni napredka in dolgoročnega konstantnega uspešnega delovanja; je lahko samo trenutna zvezdica, ki počasi usahne. Kar se pa tiče mojega osebnostnega razvoja, sem izredno vesel in srečen, da sem po dolgih letih tipanja in razvijanja svoje sposobnosti zdravljenja v zadnjem času dvignil na tako raven, ki daje že vidne rezultate. Že nekaj let sem ta dar uporabljal za samo zdravljenje in regeneracijo po napornih ekstremnih kolesarskih podvigih ter drugih projektih, tudi plesnih. Danes lahko ta dar podarjam samo eni osebi ali pa skupini oseb, ki si dovolijo te povezave. Spodbudim lahko zdravljenje drugih. Osrečil sem svoje otroke in osrečili so oni mene. Danes lahko vsakogar povežem z zdravilno energijo, ona pa opravi, kar je trenutno najbolj potrebno pri posameznem človeku. Če se osredotočim na sebe in moje osnovno okolje, v katerem živim, ustvarjam ter delujem, lahko rečem, da se razen manjših iskric ne spominjam nobenih negativnih zadev. Življenje, če mu dopustiš, samo poskrbi za selekcijo in te raznih negativnosti ali negativnih ljudi obvaruje. Še posebej pa sem ponosen na Sebastijanovo izpoved januarja letos, da se bo trudil, da bo tudi on vzgojil svoje otroke, tako kot sem jaz njega. Srečen sem tudi zaradi letošnje rojstnodnevne čestitke moje hčerke Dolores: Sončen dan, za tvoj rojstni dan!!! Dragi oči, želiva ti vse najboljše in vse najlepše! Ostani takšen, kot si, saj siješ tudi takrat, ko je vse oblačno in najbolj potrebno!! Rada te imava!! Ponosen sem na Luko, ki pridno študira in je absolvent Visoke šole za šport v Ljubljani, smer ples. Tudi to so bile moje sanje in sedaj se uresničujejo. Ko kaj takega doživiš, si lahko samo rečeš, da je tvoje poslanstvo na tem svetu imelo smisel, in greš bojevniško naprej. Ponosen sem na sedem opravljenih terapij z univerzalno energijo, ki so omogočile, da je po desetih letih neuspešnih poskusov hči zanosila in bom kmalu dedek. Ponosen sem na veliko zdravljenj, s katerimi sem marsikomu odpravil bolečine ali bolezen. Ponosen sem na napovedanih pet finalnih uvrstitev in medaljo na svetovnem prvenstvu. In še in še je stvari, ki so se mi letos zgodile in na katere sem upravičeno ponosen."

Če bi imel čarobno plesno palico, kaj bi najprej spremenil na Plesni zvezi Slovenije? "Zavedam se, da ni čarobne palice. V današnjem času je na vodilnih mestih zelo malo takih, ki so rojeni za vodilna mesta. Večina išče svoje lastne interese in so v bistvu materialisti, pri koritu so zgolj zaradi denarja in vpliva ter privilegijev. V naši družbi ni več nobene poštenosti, morale, ni vrednot in ni etike. Etika se je tako spridila in jo nekateri tako slabo razumejo, da se bojim, da ta družba hitro drvi v propad. Dejansko se začne etika s posameznikom. Na vodilnih mestih morajo biti ljudje, ki znajo združiti talent in trdo delo, dodati še morajo kaj svojega, posebnega, potem bodo zagotovo uspešni. Veliko pa je odvisno od njihovega značaja. Samo dobri ljudje so lahko uspešni. V nasprotnem primeru ni napredka, je samo veliki ego, ki ne daje dolgoročnih rezultatov. Ponavadi vse, ki drugače razmišljajo, odstrani in ruši, najprej z diskvalifikacijo in če ni dovolj še z likvidacijo. Na žalost je to, kar se dogaja s strani vodilnih na PZS, velika nestrpnost do drugače mislečih, to so že osebne diskvalifikacije, kar je značilnost vsakega fundamentalizma. Menim, da vodilni v PZS že nekaj let vpeljujejo kulturo verbalnega revanšizma. Takih primerov je v PZS veliko. Eden od takšnih je tudi oseben napad name. Še slabše, spravili so se še na Sebastijana in na naš klub. V preteklosti so tudi z drugimi na podoben način obračunavali. Ko jim zmanjka argumentov, potem začnejo z grožnjami in prijavami na disciplinsko komisijo. Kot da nimamo ali nimajo bolj pametnega dela. Najprej bi zamenjal Zorana Kljuna, ki si je praktično podredil nekaj posameznikov, ki mu že vrsto let tudi zvesto stojijo ob strani ter skupaj dobesedno privatizirajo PZS. Tem in njemu bi bilo potrebno doživljenjsko prepovedati opravljanje vodilnih funkcij v PZS. Pod dva bi bilo potrebno prevetriti statut in ostala pravila in zagotoviti izvajanje sprejetih pravil za vse enako. V vodstvene strukture pripeljati neobremenjene ljudi, ki bi bili pripravljeni dosledno izvrševati zadane cilje in naloge, katere bi prinesle boljše pogoje dela za plesalce in klube. Obvezno je potrebno pridobiti nekaj ljudi iz gospodarstva ali iz vplivnih inštitucij, ki bi lahko med drugim tudi zagotavljali za PZS določena sponzorska sredstva. Uvedel bi PR-službo, ki bi delala ne večji prepoznavnosti klubov in športnega plesa, zagotovil bi večjo odgovornost vodilnih. Za svoja dejanja mora vsak odgovarjati, ne pa, da se vse pod preprogo skriva. V vseh teh letih ni noben nobenemu za nič odgovarjal, pa je bilo storjeno ogromno nepravilnosti, kar se je lomilo predvsem na tekmovalcih in to ponavadi na talentiranih, katerih kot po pravilu ne marajo ravno najbolj. Zadnji primer je plesni par Krapež-Nigro, ki ga baje nočejo prijaviti na svetovno prvenstvo, ker baje nima plačane članarine v ZPVUTS. Sramota, katastrofa. Nekateri so izgubili stik z realnostjo in bodo morali narediti miselni premik, če želijo dobro plesu in tekmovalcem. V moji glavi je še ogromno idej, kako izboljšati pogoje za delo in razvoj športnega plesa."

Nobena zveza ni idealna, kaj je tisto, kar je na PZS dobro, če sploh kaj, in kaj je tisto, kar je slabo? "Če na hitro pomislim, ne vidim ničesar pozitivnega. Razen če je to pozitivno, da vseeno ta PZS obstaja in še naprej stihijsko deluje in je v bistvu sama sebi namen. Kako naj si drugače predstavljamo njihovo delovanje, ko pa že več kot dvajset let opozarjamo na nepravilnosti, oni pa nič. Ni človeka, ki bi jih prepričal, ker enostavno ne slišijo in ne vidijo. Kako si naj drugače razlagamo, da je klubu g. Kljun preko disciplinske komisije ukradel leta 1996 osem parov. Kako grozijo večletnim zaslužnim plesnim delavcem, da ne smejo mene in meni podobnih podpirati, ker jih lahko kaj doleti. Dokaz je Marko Vodnik, ki so ga čez noč odrezali kot športnega direktorja sekcije SLP. Kako okrog operirajo, da smo ljudje, ki se borimo za spremembe, starši neuspešnih otrok. Sram jih je lahko. Ko ne morejo z argumenti, se lahko z dvakrat dva deci v sebi spravijo na osebno raven in žalijo uspešne plesne delavce in starše. Ko jim zmanjka sape, ko ne vedo več, kako bi se branili, te prijavijo na disciplinsko. Tako trdno so prepričani, da imajo absolutno prav, da enostavno ne vidijo ničesar drugega kot samega sebe. V take ljudi nimaš več zaupanja in če sem še pred dvema letoma upal, da se bodo ti ljudje le spametovali, danes globoko verjamem, da ne bodo odstopili niti za milimeter in bodo z repi klatili okrog sebe, dokler bodo imeli še malo moči. Kako si naj razlagamo neverjeten napad name ob pripravi in predlogu, da je 23. člen statuta nedopusten. Poglejte, jaz sem se ogromno angažiral, da sem stvar preveril na mnogih instancah in pri mnogih podobnih panožnih zvezah. Ugotovil sem, da se omenjeni člen samo v našem statutu tako glasi. Že na lanski skupščini so se znašali nad mano in me pljuvali, kaj si mislim in da rušim uspešno zvezo. Sramota. Ok. Ampak še večjo sramoto so si nakopali na lanski skupščini, ko so negirali ogromno število članic, ki se strinjajo, da je omenjeni člen nedopusten in neenakopravno obravnava posamezne članice. Še več, niso upoštevali odvetniškega mnenja, ne mnenja komisije za preprečevanje korupcije in spravili so se na vse nas, ki smo se borili za spremembo tega člena. Niso se izognili niti zelo arogantnega tona do ga. Dunje Kranjac, ki je pripravila razlago in obrazložitev na zelo strokovni ravni. Ampak ne. Delali so se »francoze«. Za povrh pa se je še dr. Meta Zagorc spravila name in mi očitala, kaj jaz delam mojima sinovoma. Sramota. In še zadnji njihov izpad. Po osmih uspešno organiziranih WDSF Krško Open si peščica ljudi dovoli ne odobriti tega tekmovanja za leto 2013. Že ko sem pred leti poskušal dobiti to tekmovanje, sem imel problem,e in če ne bi bilo g. Vodnika, bi ga verjetno nikoli ne dobil. In kdo so ti ljudje, da si dovolijo vzeti tekmovalcem tekmo. Kdo so ti ljudje, ki praktično čez noč izničijo dolgoleten trud organizatorjev, sponzorjev, donatorjev, občine in drugih, ki so s svojimi prispevki omogočali organizacijo ter izvedbo tega tekmovanja. To so člani izvršnega odbora sekcije SLP: predsednik g. Herman Tomažič, dr. Meta Zagorc, Nina Medja, Anamarija Novak, Verena Šulek in Miran Pritekelj. Seveda so jim uspešno asistirali mag. Niko Basarič, Zoran Kljun in g. Drago Šulek predsednik PZS. Res eminentna postava za rušenje in kaznovanje drugače mislečih. Še enkrat sramota. Če se mene vpraša, so si s tem dejanjem dokončno zaslužili takojšnji odstop z vseh funkcij v PZS. Zato jih tudi pozivam. Odstopite takoj. Glejte, zadnje čase presnemavam iz VHS tehnike na DVD in ko gledam posnetke tekmovanj zadnjih 17 let, se enostavno zgrozim, ko vidim, kaj in kako so nekateri sodili. Še enkrat sramota. Kdor s tako lahkoto žali svoje sodelavce, soustvarjalce, zaslužne tekmovalce, bo tudi vse druge odločitve sprejemal, kot mu narekuje trenutno razpoloženje. In to je stihija! Vidite, zaradi tega in takšnih ljudi ne verjamem, da se bo kaj spremenilo. Obstaja sicer minimalna možnost, da na naslednjih volitvah izvolimo druge ljudi, ljudi, ki bodo bolj pošteni in delali za tekmovalce in ples in ne zgolj zase. Sicer je čas za spremembe, spremembe so gonilna sila razvoja, in glede na njihove reakcije v zadnjih dveh letih že čutijo, da so ogroženi, zato brcajo s svojimi repi, kolikor se še da. Prihajajo volitve in ker verjamem, da smo ljudje svetlobna bitja, kličem vsem ljudem dobre volje, organizirajte se, opogumite se, kandidirajte. Kandidirajte tiste ljudi, ki jim zaupate, samo tako boste lahko vplivali na prepotrebne spremembe. Že nekaj let vam govorim, da ste vi prihodnost slovenskega plesa, ne čakajte, bolj ko odlašate, slabše bo. Odlašanje je rak rana vsakega človeka, ekipe, sistema, procesa. Pogumno, z namerno pozornostjo in povezovanjem, samonadzorom, urejenostjo ter sproščenostjo se vse dogaja zlahka in brez veliko truda. Proces steče."

Ali odnos PZS-ja, ki ga ima do tebe kot Dušana Vodlana, čutijo tudi člani PK Lukec? "Ne, to pa že od nekdaj ne. Jaz svojih članov, tekmovalcev ali njihovih staršev ne obremenjujem z dogajanji znotraj PZS, še najmanj pa s tem, kako nekateri v PZS gledajo name in na naš klub. Prej prav nasprotno, saj jih poskušam čim bolje pripraviti na nastope in tekmovanja. V klubu imamo razdeljeno, kaj kdo dela, in se tega držimo. In ena od mojih nalog je že dolgo prav ta, da jih obvarujem pred morebitnimi zunanjimi dejavniki, ki lahko slabo vplivajo na njihove treninge, nastope in tekmovanja. O moji borbi z mlini na veter v PZS ve samo moja družina in ona me popolnoma podpira, saj nič ne naredim brez posveta z njimi." Kaj so želje za leto 2013? "Zase lahko rečem, da sem v bistvu dobra duša in tak želim za vedno ostati in to si želim že od nekdaj prenašati na svoje najbližje in v svoje okolje. Sanje se uresničujejo, če jim dovoliš živeti, in jaz živim svoje sanje. Vem, da moč ni odvisna od telesne sposobnosti posameznika, ampak predvsem od nezlomljivosti volje, notranje želje, vizije in sanj. Želim v prvi vrsti, da bomo vsi skupaj predvsem zdravi, da bomo pogumni, srčni in delavni kot do sedaj. Seveda pa je moja in od marsikoga v klubu že dolgo prisotna želja, da bi se bronaste medalje požlahtnile. Moja napoved in velika želja pa je, da končno osvojimo naslov svetovnih prvakov. Že nekaj let smo zelo blizu, no tokrat bi se pa naj zgodilo, saj je številka 13 moja srečna številka. Okrog števila 13 se je v mojem življenju marsikaj premaknilo in vedno na bolje. Želim tudi vsem slovenskim športnim delavcem, športnikom in plesalcem in njihovim staršem ter na splošno slovenskemu plesu in vsem klubom zvrhan koš zdravja in ogromno uspehov v letu 2013. Naj bodo z vami nove linije, ki vam bodo omogočile izmenjavo energije, svetlobe in informacij. Srečno. In čisto za konec si želim, da bi zgoraj omenjeni funkcionarji malo zaprli usta, ker bo tako veliko bolj čistega zraka!"

View Gallery 4 Photos