Drugi miti v Budimpešti

Mednarodna mreža Beyond Front@ je skupaj z Zavodom Flota 24. maja organizirala ogled plesnega dogodka v Budimpešti, sodobno plesno predstavo Drugi miti / Other Myths, koreografa Jonaha Bokaerja. V ta namen je bil omogočen tudi brezplačen prevoz ljubiteljem sodobne plesne umetnosti do Budimpešte z avtobusnim odhodom iz Murske Sobote, v smislu spodbujanja mednarodnih izmenjav in možnih ogledov sodobnih plesnih predstav tudi izven večjih kulturnih središč. Delovanje mreže Beyond podpira Evropska unija, Program kultura.

Premiera predstave Drugi miti se je zgodila v elegantni in sodobni stavbeni belini Ludwig muzeja za sodobne umetnosti v Budimpešti, v četrti namenjeni umetniškim izzivom, tudi gledališkim uprizoritvam. Ko vstopiš v stavbo muzeja, preseneča vzdušje tople beline in monumentalnosti; stene so ravne, ostrih robov in bele, medtem ko tla in stopnišče sijejo v marmorni belini, niti ene linije preveč, likovno čisto in sodobno. V času premierne uprizoritve Drugi miti je bila v prostorih Ludwig muzeja razstava slikarja Simona Hantaija (1922-2008), slikarja madžarskega rodu, ki je po drugi svetovni vojni deloval v Pariz, kjer je tudi umrl. Hantai je bil na začetku svojega umetniškega opusa privrženec surrealizma, do leta 1955, potem se je usmeril h kaligrafičnemu slikanju (likovna kaligrafija) razgibanih (plesnih) linij in barvite kinetike, ko raznoliki drobci v množici barvnih odtenkov vibrirajo, "plešejo in poskakujejo" na velikih platnih ali pa se vrtijo v začrtanih vrtincih.
Koreograf Jonah Bokaer (1981) prihaja iz ZDA in je že uveljavljen ter iskan umetnik mlade generacije, je plesalec, ki je po učnih plesnih stopnjah   začel leta 2000 plesati in bil do leta 2007 plesalec pri Merceu Cunninghamu. V svoji umetniški aspiraciji se je Bokaer študijsko poglabljal še v svet digitalnega medija, kot koreograf je ustvaril že 30 del, s katerimi je uspešno obhajal svet, tudi gostoval po različnih muzejih in razstavah: v New Yorku, Švici – Kunsthalle St. Gallen, Luksemburgu, Marseillu … Tako da ne preseneča njegova nova premierna predstavitev v Budimpešti s petimi plesalci iz različnih evropskih držav, ki se je zgodila na povabilo Ludwig muzeja.
V organizaciji mednarodne mreže Beyond Front@ in Zavoda Flota je Bokaer izbral pet plesalcev iz različnih držav in z njimi pripravil kontaktno improvizacijo ob razstavi slikarja Simona Hantaija z naslovom Drugi miti. Plesalci in ustvarjalci, ki jih je izbral na razpisih, so: Szaboles Pataki ( HU), Karolina Šuša ( HR), Evin Hadžialjević (SI), Katharina Illnar (AT) in David Miko (HU). Plesno srečanje se je zgodilo v razsežni dvorani razstavljenih slikarjevih velikank, kjer so se gledalci posedli po postavljenih stolih ob robu sten in bili še posebej opozorjeni, da sedežev ne premikajo, kajti razstavljeni eksponati so neprecenljivih vrednosti, tudi malce večje torbe, pa čeprav iz serije ženskih torbic, in nahrbtnike je bilo treba odložiti v garderobi. 
Jezik plesa in likovnega zapisa ni identičen, njuna stična točka je umetniški navdih, ki spodbuja prevajanje enega v drugega, prepletanje občutkov in vidnih zaznav, prenosa iz dvodimenzionalnih ravnin v tridimenzionalni prostor in obratno. Umetniška skupina različnih narodnosti se je tako znašla v likovnem razstavnem prostoru, obdana z obiskovalci in lastnimi občutki v podoživljanju prostora, umetniških del, zgodovine, ob koreografu Jonahu Bokaerju pa na novo izrisala svoja občutenja in videnja v plesnem zapisu trenutkov po veliki razstavni dvorani Ludwig muzeja. Posamično so vstopali plesalci v prostor, se združevali in razhajali, se iskali in spajali v linijah, ki nehote spominjajo na slikarska dela Hantaija, v kostumih klasične sivine pa vso pozornost usmerili na kinetiko plesne izvedbe izrazito izpovednih in aktivnih rok, tudi minimalizmu linij v sozvočju s slikarjevimi poslikavami, sicer v odličnosti izvedbe tudi s kakim novim gibalnim navdihom ter slikovito gibalno povezavo. Dueti spomnijo na kar nekaj slik iz 70-tih, kot je White 1974, nekje ob koncu pa Evin zaveje svoj derviški krog vrtenja, najprej počasi, potem hitreje in hitreje razširjenih rok v krogu in po krožnici, kot bi del dvorane vrtinčila v odsevu slikarjeve okroglice iz leta 71. Plesni trenutki vzletijo kot iskrice, se postavljajo v statiki skulptur in oblin ne meneč se za čas, da bi se izvili v prostor in se razpotegnili po diagonalah, stranicah, se lepili eden na drugega in čez drugega usmerjenih pogledov na skupino, na posameznika in osredotočeni na barvitost Hantaijeve Tabule. Tako kot so prišli in zapolnili razstavni prostor, so počasi in logično odhajali ter dvorano prepustili njeni ustaljeni statiki.
Dobro formirano plesno naracijo skupine petih je težko opredeliti kot improvizacijo, prej bi rekla, da gre za obliko strukturirane improvizacije petih plesalcev, ki se med seboj zelo dobro čutijo in so neverjetno uglašeni pod delovnim okriljem koreografa Jonaha Bokaerja.
Že zadnjega majskega dne pa se je plesna skupina petih ob Jonahu Bokaerju napotila še v Zagreb na Festival suvremenog plesa in z njo ponovno v brezplačnem avtobusu v organizaciji Beyond mreže tudi skupina sodobnih plesnih sladokuscev.
… (foto: Nataša Pavlovska)
                               

View Gallery 7 Photos