Čira čara, hokus pokus … Pepelka

V produkciji Čarobne dežele je bila v ponedeljek, 10. marca, ponovno v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma baletna predstava za otroke Pepelka, oglaševana kot zaključna uprizoritev, glede na obisk pa se program nadaljuje še aprila. Premiera se je zgodila praktično pred enim letom na istem mestu, od takrat pa privabila 20.000 malih in velikih gledalcev. Pepelka v režiji Ksenije Kovač Romano in Mateja Rotovnika je prepotovala slovenske kulturne centre po dolgem in počez, lani na Pikinem Festivalu v Velenju pa bila nagrajena z Zlato Piko za najboljšo otroško predstavo 24. Pikinega festivala v kategoriji profesionalnih predstav za otroke.

Poslanstvo izobraževalnega programa Čarobna dežela je približati čarobni svet baleta glasbe in opere otrokom v starosti od 3. do 12. leta. In otroci, ki so s starši napolnili Linhartovo dvorano, so se intenzivno vživeli v svet srednjeveškega čarovnika Mateja Rotovnika, tudi sluge  (bodočega) Sončnega kralja – Ludvika XIV., ki v predstavi nastopa še kot mladi Princ in uprizarja plesna slavja ter si išče nevesto. Princa v alternacijah zaplešejo baletni plesalci: Luka Žiher in Damjan Mohorko; Pepelko v baletnih čeveljčkih in na konicah prstov pa balerine: Metka Beguš, Eva Gašparič in Rebeka Škrjanc.

Zgodba o Pepelki se tokrat malce drugače dogaja, nastopi le ena ljubosumna sestra, ki jo predstavijo v alternacijah Ajda Šegula, Nina Žnidaršič, Anja Justin in Metka Beguš, medtem ko na klavirju in v živo igra druga sestra, pianistki Irina Milojevič in Ana Josimovska Cagnazzo. Po izbiri Irine Milojevič se lahko sledi klasičnim plesom  na glasbo mojstrov Johanna Christiana Bacha, Petra Iljiča Čajkovskega in Frédérica Chopina.

Tako v uprizoritvi petinštiridesetih minut otroci dobijo več zanimivih podatkov iz zgodovine plesa, spoznajo zgodovinski pomen Ludvika XIV., se seznanijo s klasičnim baletom, z dvornim plesom pavana, ki ga čarovnik simpatično razloži in predstavi, sledijo še napolitanski, španski in orientalski plesi. Koreografijo je prispevala Ksenija Kovač Romano, ki v enostavnih plesnih oblikah dovolj jasno oriše značilnosti in predstavi razlike med posameznimi karakternimi plesi ter baletno kompozicijo. Scenografijo je enostavno v poslikavah kulise, strani pravljične knjige postavila Ksenija Konvalinka. Matej Rotovnik, že znani čarodej čarovniško poučnih otroških predstav, je postavil scenarij, v katerem se prepleta svet čarovnije, tako blizu otrokom, s svetom plemenite drže in plesne estetike. Nekaj konkretnih režijskih prijemov bi le bilo dobrodošlo v korist scenskih povezav dveh različnih gledaliških medijev in fluidnosti toka uprizoritve, tudi ne bi bilo odveč posvetiti več pozornosti govoru plesalcev ali pa še kak mikrofon primerno ozvočiti, da bi predstava lahko zaživela v popolnem siju gledališke čarobnosti.

S svojimi neposrednimi čarovnijami in vizualnimi spretnostmi zna Matej Rotovnik nedvomno prav čarobno zabavati in pritegniti otroke, ki se ves čas aktivno vključujejo v tok dogajanja, ko živo sprašujejo, komentirajo ter napeto sledijo dogajanju, baletna scena in pravljični kostumi pa se jim gotovo vtisnejo v spomin.

Čarobna dežela v svojih gledaliških programih namenjenih izobraževanju najmlajših domiselno odpira zvedava vrata v širne prostore kulture in znanja, z baletno predstavo Pepelka pa jih simpatično popelje po zgodovinskemu času baletne umetnosti.

View Gallery 6 Photos