Tkanje čipke se razrašča. Iz ene v drugo in recenzijo je pripravila Daliborka Podboj.
Ni minilo niti leto dni od premierne interdisciplinarnega projekta Čipka, prvo tkanje: Lok v Kino Šiška Ljubljana (24.1.2024) v koreografiji ter izvedbi: Gregorja Luštka (SLO) skupaj z izvajalci in soustvarjalci glasbe ter plesa: Kristýna Peldova (CZ), Kristijan Krajnčan (SLO), Eduardo Raon (PT); ko se je taista umetniška mednarodna ekipa odločila, da drugo nadaljevanje čipkastega projekta, Čipka, drugo tkanje: V iskanju tišine, dobi svoj premierni termin: 19. oktobra 2024, v intimi odra Velike dvorane KC Španski borci. Čipka, prvo tkanje: Lok se je prepletala z glasbili strun: violončelo-Kristijan Krajnčan, harfa-Eduardo Raon, sloni pa na vpetosti medsebojnih odnosov na presečišču glasbe in plesa.
V gledališkem listu zapišejo, da Čipka, drugo tkanje: V iskanju tišine nadaljuje s kolektivnim tkanjem ter vezenjem, ob tem pa raziskuje tematiko tišine, kot občutek miru znotraj glasbeno-plesne akcije. In če je v prvem tkanju bil poudarek na linearnih ostrinah zvočnih strun, se v drugem poglavju Čipka doživlja kot naravno širino, ki izhaja iz zvočne vibracije in se širi po prostoru, v ospredju pa instrumentarij: bas, baterija tolkal, ležeča harfa in činele, ki tekom procesa zaokrožijo in zavibrirajo plesni oder.
Ko luči presevajo oder, se zazna bas, baterija, prvi pa v to prostorsko intimo luči ter tišine obkroženo z gledalci vstopi Gregor Luštek, elegantno ter premišljeno v svojem sproščenem vendar dorečenem gibanju, ko roke zaokrožijo oblike, vzorce, in zadonijo toni. Malo zatem se v prostoru glasbe in plesa znajde še plesalka Krýstina Peldova, ki s svojo plesno uverturo privabi plesalca, da v spontanem objemu dueta poustvarita zgoščenko gibkih oblik. Nato, osvobojena primeža dueta, se prepustita osvobodilnem kroženju dveh teles, ki se povezujeta in združujta s silami materije ter stvarstva v smislu zgodovinskih krožnic Dervišev, kar ni samo vrtenje okoli lastne osi, ampak so krožni nagibi in so spirale rok, ki zavibrirajo energetske krožne tokove, tudi se mrežijo z glasbenimi krogotoki. Kar spodbudi Kristijana Krajnčana, da s tolkali in basom ustvarja svoje doneče ritme, ki zaokrožijo prostor; ritmi pa mehki, saj se širijo po prostoru ob udarcih tolkalcev (palic) ovitih s peno, ki zaduši zvočne presežke.
V plesni predstavi vsak od nastopajočih plete svojo gibko-tonsko čipko, ki se spleta v skupinsko prostorsko ravnovesje. Tako sledimo bosonogem glasbeniku Kristjanu Krajnčanu, ki v specifiki sodobnega plesnega teka smelo zaokroži oder, ko v nekem drugem navdihu veliko činelo veličastno vtisne na steno scene, ali se za trenutek ustavi z drugo v roki in z njo snuje svojo intimno kompozicijo tihote, predno jo prav nalahno ter navpično spusti na tla, ki zaduši njen rezki ton. Ko tudi bosonogi harfist Eduardo Raon ima s svojo ležečo harfo prav posebne tolkalne izzive. Čipkasti prostorski prepleti se tkejo posamično ali skupinsko, tudi v scenah odhodov ter prihodov, vendarle vselej v navdihu snovanja giba, zvoka, svetlobe in tišine.
Ob svojem drugem vhodu na sceno odra, tudi novem navdihu Luštka in Peldove, ko intenzivno spletata duet sodobnih talnih ter višinskih plesnih amplitud in se nenadno nekje v ozadju odra znajdeta v tesnem objemu terceta skupaj z Raonom, v tercetu višajev ter padcev. S činelo na glavi ima še Luštek svoj zabavni solistični izziv, ki ga iz trenutka v trenutek gradi v gibkem spletu ravnotežnih ter zabavnih domislic.
Plesna predstava, Čipka, drugo tkanje: V iskanju tišine, se izkaže za svojstveno doživetje umetniškega spleta glasbe in plesa, tudi plesne poetike, ki jo soustvarjata plesalca v koreografskem navdihu čipkaste kombinatorike ob strokovni pomoči tehnike CK Španski borci: postavitev scene, svetlobno oblikovanje, tonski suport in produkciji Exodos Ljubljana. To je predstava, kjer ob koncu obiskovalci za trenutek obsedijo, predno izrazijo svoje glasno navdušenje, kot bi ravnokar zaključeno scensko doživetje želeli še za kak tren zadržati v sebi.
