Njen najnovejši projekt Distopija je zgodba, ki se dogaja v namišljenem, a še kako resničnem kraju, je zgodba o neizprosni naravi, o samoti, nerazumevanju, o življenju, ki nikakor ni takšno, kot si ga zamišljamo, zato pa vedno znova ravno zaradi tega presenetljivo, boleče lepo in vsakega trenutka vredno uživanja. Zgrajena zgodba je dopolnjena s tremi vrhunskimi plesalci, prav takšnimi glasbeniki in odlično pevko, ki se enako dobro znajde v vseh žanrskih legah, naj gre za opero, flamenko ali pop viže trenutno najbolj vročih izvajalk. Distopija je zgodba, s katero se dotaknemo točke nič, sočasno pa se od nje že odrinemo. Kam, ni povsem jasno, gotovo je samo to, da stran, navzgor … je katarzični dogodek. Takšen, kot je ples Patricie Guerrero, ki z gibanjem riše geometrične oblike, jih nato predrugači, razdre in preobrazi v osnovne elemente – v »distopije« plesalke, ki jih preoblikuje v velike in male »katedrale«. Od utopije do distopije s plesom, ki ga goji, razvija, neguje, zavije in gledalcu ponudi kot darilo. Zgodba se giblje med resničnostjo in sanjami, resnico in delirijem, skozi imaginarij prepletenih zvokov in gibov. Prehaja v igro vzgibov, ki žensko spremlja v navidezno blagohotni družbi, vendar jo pravzaprav zasužnji in oropa lastnega jaza, celo lastnega telesa, ter preobrazi v nekakšen avtomat z vnaprej programiranimi, krmiljenimi gibi. Zgodba se navdihuje pri resničnosti, ki jo živimo, odstira skrite strani našega sveta, zaznamovane s tišino in osamljenostjo.
Spletna stran za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje, namene trgovine (košarica), prijavo na novice in spremljanje uporabe spletne strani (Google Analytics) uporablja piškotke. Tukaj lahko nastavite katere piškotke dovolite in katerih ne.