Mariborske plesalke s plesom, z voljo in entuziazmom do izhoda

Gledališka dvorana Amfiteatra II.Gimnazije Maribor je gostila plesno skupino Galerije plesa Maribor pod vodstvom Mojce Ussar.  Njena koreografija Brez izhoda je bila premierno uprizorjena 28. maja, ponovitev dan pozneje. Plesalke Galerije plesa  zvesto vadijo ob Mojci Ussar in plešejo v njenih predstavah, nekatere celo z njo potujejo v New York na plesno izpopolnjevanje, pa še na kak nastop tam čez lužo, ko  uspešno promovirajo Slovenijo. Med njimi so tudi že nove mlajše moči pa še Mojca Majcen, ki pravi da zelo rada sodeluje s svojo soimenjakinjo Ussarjevo.

Plesale so: Mojca Hadela, Kristina Kleč, Katja Kolarič, Maja Kosmačin, Mojca Majcen, Andreja Šraj, Neja Tevž in Anja Žepič.
V gledališkem listu je podčrtanih nekaj besed o željah, ki so botrovale k tej predstavi zloveščega naslova Brez izhoda: Kolikokrat si želimo, da bi pobegnili in pustili stvari za sabo? Kolikokrat biti drugačni od drugih, biti del nečesa? Smo res to, kar smo? Ali le sledimo nečemu ali nekomu, da preživimo.
Brez izhoda je kompleksna plesna uprizoritev, ki v manj kot uri v jeziku koreografije začrta skupino osmih žensk in jih umesti v urbano okolje, v velik prostor, kjer stoji podolgovata bela miza in osem stolov; predmeta, ki sta Ussarjevo že večkrat pospremila v njenih krajših koreografijah, seveda drugih dimenzij in oblik, pa vendar predmeta, ki sta sinonim za domačnost bivališča. Bela miza se sestavlja po potrebi in se  premešča po prostoru odra skupaj s stoli. Ženske niso ujete v nek utesnjen prostor, kjer ne bi bilo moč najti izhoda, gre bolj za brezizhodna stališča, ki so vseskozi kamen spotike, ne glede, kam se stoli umeščajo ali miza prenaša z enega na drugi konec ali z leve na desno … Tudi  ples se domiselno pretaka z enega dela odra v drugi skupaj z mizo in stoli, skicirajo se različne situacije, odnosi in izpostavljajo prostor gibalnih vsebin.
Prvi prihod na oder se zgodi v paru, potem pa sledi še skupina njih štirih in končno prileti še Mojca Majcen …, vsak vhod pa odpira novo temo, klepet vzgibov in splet sodobno aktiviranih gibalnih oblik. Kostumi opredelijo noto striktnosti in poslovnosti, so črni dvodelni hlačni kostumi, pod suknjičem pa še oprijeti dres kožne barve, tako da se vidno sledi vsakemu gibu, in ker so telesa plesno ozaveščena, so to gibi izostrenih estetskih linij, medtem ko ukrivljeni hrbti, ostri pogledi in kontrakcije pečatijo njihove boleče zgodbe.
Od začetka pa vse do konca se dinamika in dramaturgija plesa fluidno pretakata, izpostavljata pa aktualen čas. Ker je na odru osem plesalk, so to njihove, ženske zgodbe in njihova trenja, so nesporazumi in nadvlade, na koncu pa še prijateljsko sožitje. V nizu situacij jim enkrat uspe celo vljudno posedanje okoli mize, sicer pa je ta njihova miza primeren poligon za iskrenje nesoglasij, je cesta upanja, ko se plazijo skačejo ali obračajo po mizi, tudi ko poskakujejo po njej, kot bi hotele vse nezaželeno poteptati. Miza je njihovo bojišče, iskrenje mnenj in celo olajšano sožitje. Odlične plesalke so sledile koreografskim zahtevam modernih tehnik visokih nog, izraznosti rok, podaljšanih čistih linij in kompozicijskih domislic. Pohvalno je dopolnjevala predstavo tudi odrska osvetlitev (oblikovanje luči Darijan Jaušenik, tehnična ekipa pa II. Gimnazija Maribor).
Koreografija ni nastajala v naglici, kar se je videlo iz premišljeno postavljenih in v plesu izoblikovanih situacij, ki smo jim priča tudi v vsakdanu. Priprave na predstavo so se začele že letošnjega februarja, potem je žal sledila poškodba pri eni od plesalk, temu pa ponovno uvajanja in navajanje. Sestava plesne skupine Galerija plesa tudi ni uniformna, sestavljajo jo raznolike generacije različnih plesnih zasnov, kar še dodatno doprinese k pristnosti realnih poslikav. Med mnogimi plesnimi utripi se zgodi tudi ganljiv intimni trenutek rahlih premikov in pogledov iz oči v oči. Del scene je tudi glasba, pa še kanček tišine, ki poudari dramatiko situacije. Svoj intimni trenutek ženske poetike in relaksacije je k celoti dodala Andreja Šraj v solistični kreaciji okroglin in čutnosti.
Mojca Majcen je kot vedno nepredvidljivo in sugestivno ostrila možne rešitve, v eni teh se je skušala skokovito prebiti in najti svoj izhod. Vendar kljub svoji visoko leteči vztrajnosti in večkratnem ponavljanju zaleta in vzleta ni mogla prebiti zidu časa in navad. Ples se je na tej točki počasi umirjal, elan tudi ugašal, in njih osem je oblikovalo gručo, tema in tišina pa sta vprašljivo zavladali prostoru.
Predstava Brez izhoda je prepolna ustvarjalne volje, plesnega znanja in entuziazma. Projekt je nastal v produkciji Galerije plesa in brez državnih dotacij, ki – kot se opaža – imajo tudi vse manj posluha za plesno ustvarjalnost, ki pa vidno vabi občinstvo in polni sedeže dvoran, tako kot na premieri Brez izhoda, ki so jo gledalci pozdravili in nagradili z gromkim aplavzom.

View Gallery 8 Photos
Parada plesa
Uporaba piškotkov

Spletna stran za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje, namene trgovine (košarica), prijavo na novice in spremljanje uporabe spletne strani (Google Analytics) uporablja piškotke. Tukaj lahko nastavite katere piškotke dovolite in katerih ne.