Ambroževa akademija z zadnjimi diplomanti. Potrebna bo sprememba programa

Zadnji dan septembra, tik pred oktobrskim začetkom študentskih obveznosti po dolgih poletnih počitnicah, so se v prostorih PŠ Urška v Ljubljani zbrali diplomanti Akademije za ples v velikem pričakovanju slavnostnih podelitev diplom in lično okvirjenih diplomskih nalog. V prvem krogu in pred dvema letoma je bilo podeljenih deset diplom, tokrat pa že 27, kar pomeni, da jih je od začetka Akademije za ples septembra 2010 diplomiralo 37, v tem času je bilo vpisanih 45 študentov, kot običajno jih nekaj tudi odpade ali odstopi od nadaljevanja študija.

Dekan akademije Tomaž Ambrož je v svojem pozdravnem nagovoru čestital novim diplomantom, med katerimi jih je nekaj uradno diplomiralo že pred enim letom, in mimogrede dodal, da je njegova diploma na Fakulteti za strojništvo ljubljanske univerze bila neprimerno skromnejša. Dvorano so zapolnili gostje in šopki rož, predvsem srečni starši, prijatelji in sorodniki. Aplavzu in čestitkam je sledil vpis vsakega diplomanta posebej v zlato knjigo Akademije za ples.

Veliko znanih obrazov je bilo med diplomanti: Maša Kagao Knez, ki je naslovila diplomsko nalogo z Razvoj afriških plesov in njihova umestitev v slovensko sodobno plesno umetnost; pa Urša Rupnik, Raziskovanje: Proces v odnosu do produkta v plesni pedagogiki … Maše in Urše ni bilo treba spraševati, kaj bosta počeli po diplomi, njuna umetniška in pedagoška pota so že usidrana v slovensko plesno sceno. Veronika Váldes je obdelala tematiko svoje prve avtorske predstave Dan potem v diplomski nalogi Dan potem: Plesalec v vlogi, trenutno pa se že pripravlja za nov projekt, ki nastaja v duetu z Enyo Belak in bo na sporedu Cankarjevega doma že novembra.

Celjanka Gea Erjavec je nasmejana in od sreče kar žarela, spotoma pa dejala, da je zadovoljna, ker je diplomirala, sicer je v času od zaključka SVŠGL – smer plesna gimnazija iskala sebe na več umetniških področjih, kar ji končno tudi ni žal. Prišla je do spoznanja, da lahko svojo osvojeno ustvarjalno širino tudi umetniško bolje nadgrajuje, njena diplomska tema pa je dobrodošla za delo z mladimi: Gibalni teater kot obšolsko udejstvovanje mladih. Iz Velenja je prispela pedagoginja in koreografinja Lucija Boruta, ki je svojo diplomsko tematiko medtem že uprizorila na odru Kulturnega doma Velenje: Podaljšane misli koreografa.

Med diplomanti sem zasledila Kanadčanko Amy Anne Kennedy, ki je prišla v spremstvu očeta, predavatelja na mariborski univerzi, in ki že sedemnajst let živi s starši v Mariboru. V Kanadi je začela plesati v baletni pripravnici, v Mariboru pa je obiskovala razne delavnice. Je že članica Plesnega centra Maribor in plesne skupine, ki jo vodi  Marko Urbanek, kjer ostaja tudi po opravljeni diplomi. Njena diploma je še posebej zanimiva in slikovita, okrašena z nešteto barvnimi skicami in fotografijami, ki jih je zbirala, ko se je poglabljala in raziskovala temo o učenju tujega jezika, angleščine, s pomočjo giba: Ustvarjalni gib v angleški učilnici.

Tina Begić je prispela iz Kočevja, na Akademijo za ples pa iz vrst kočevskih mažoretk, sicer je obiskovala dodatne plesne ure, še posebej jazz. V Kočevju vodi PS Rusalka in zaenkrat tam tudi ostaja, v svoji plesni skupini, kjer vzgaja mlade plesalce, vsakoletni vpis pa šteje od 80 do 90 otrok; diplomirala je s področja jazz plesa: Zgodovinski priročnik razvoja džez plesa: odsev korenin džez plesa.

 
Edini letošnji diplomant Vedran Ćelić prihaja iz Osijeka, je plesalec tekmovalnega programa latinskoameriških plesov, trenira v Ljubljani in uspešno tekmuje za Slovenijo. Njegova plesna tema obdeluje plesni duet: Partering v latinskoameriških plesih (Analiza stanja in priporočila za prenovo). Želi si tudi v prihodnje in še nekaj časa intenzivno trenirati in tekmovati, o tem, do kdaj in kaj bo počel pozneje, pa za enkrat še ne razmišlja.

Plesalci so prihajali tudi s Hrvaške in predstavljali skoraj polovico vpisanih študentov na akademiji, za svoje diplome v slovenskem jeziku pa so morali poiskati prevajalca in lektorja, in tako so se stroški njihovih diplomskih nalog tudi precej povišali. Iz Opatije je na plesne študije prišla Anja Rupnik, ki se bo podala na pot v Zagreb in na mednarodne avdicije, upa, da bo že kje našla svoje plesno mesto, medtem ko Kasijo Vrbanac že nestrpno pričakujejo v njenem Karlovcu, Zagrebčanka Eni Vesović pa se usmerja v plesno skupino Studia za suvremeni ples v Zagrebu, posebej ji je všeč scena v Španskih borcih in program En-Knap Iztoka Kovača. 

S prvim oktobrom se odpirajo vrata naših univerz, žal pa ostanejo zaprta vrata Akademije za ples, vsaj v študijskem letu 2014-2015, kot pravijo. Dekan Tomaž Ambrož snuje nekoliko drugačen program in ima v mislih tudi druge možne povezave, ker pač kljub uspehom in prizadevanju  Akademiji za ples ni ravno naklonjena naša Univerza in jo očitno nimajo namena uvrstiti v državni univerzitetni program, privatna akademija pa kar nekaj stane. Naši vzhodni sosedje jih intenzivno vabijo, da svoj program prenesejo na zagrebško univerzo in še posebej v Beograd, kjer že načrtujejo, da bi štiri umetniške akademije postavili pod eno streho: likovno, glasbeno, gledališko in plesno.

Ali potem v Sloveniji lahko pričakujemo, da bo Akademija za ples postala njihov oddelek? O štirih državnih umetniških akademijah slovenski plesalci lahko le sanjajo kljub temu, da naši plesni programi in plesna scena posegajo po umetniških vrhovih izven domačih meja in nas v tujini tudi zelo uspešno promovirajo. 

View Gallery 11 Photos