Slovenski plesalci znova med najboljšimi, vendar tokrat premagljivi

Tekme ena za drugo, in tako se je med 24. in 28.septembrom odvijalo še svetovno prvenstvo v break danceu, electric boogiju in hip hopu v nemškem Bochumu. Tudi tokrat so Slovenci pustili pečat, morda ne tako prepričljivo kot na prejšnjih dveh svetovnih prvenstvih v show danceu in street dance showu, pa vseeno z odličnimi rezultati, saj gre za eno od najtežjih tekem v sezoni med uličnimi plesalci. Konkurenca je bila res številčna in močna predvsem v hip hopu. Plesalo je 2800 plesalcev iz tridesetih držav s treh kontinentov. Slovenci so si priplesali deset medalj, od tega tri zlate. In če stvar razčlenimo po disciplinah, so si jih največ, in to kar pet, priplesali plesalci break dancea, tri hiphoperji in dve medalji za plesalce electric boogija. Ali potem to pomeni, da so bili plesalci break dancea bolje pripravljeni od hiphoperjev oziroma da so najboljši street dance show plesalci, ki so pobrali še več naslovov in medalj? O tem, kdo je boljši, sta na slovenskem sodniškem stolu odločala Miha Krušič in Diana Drobnič Gorenc. Vodja slovenske reprezentance pa je bil tokrat Dejan Zečević.

V break dance disciplini so najprej slavili solisti. Ponovni svetovni prvak je suvereno postal Tomi Činej (Klub V. I. P.), uspeh pa sta dopolnila Aleš Ivanuša (PK Zeko) s tretjim mestom in Sandi Gabrijelčič (Klub V. I. P.) s četrtim mestom. Prav tako so bil VIP-ovci uspešni med break dance timi v članski kategoriji, kjer so si priplesali naziv svetovnih vice prvakov. Takoj za njimi na tretjem mestu pa Generic Crew (KUD Superstar). Med mladinskimi break timi so bili najboljši Funky Rockerz (PK Jasmin), ki so tudi postali svetovni podprvaki. Go-Breakers mlajši (Klub V. I. P.) so bili četrti, peto mesto pa je pripadlo mlajši ekipi Generic Crew (KUD Superstar).

Najboljši so pač najboljši, starejši in bolj izkušeni. Tako tudi brez Dejana Djuroviča in Andraža Mraka electric boogie ne bi bil to, kar je. Dejan in Andraž iz Plesnega kluba Miki Domžale sta med članskimi pari znova postala svetovna prvaka. Dejan pa je poleg tega stal na tretjem mestu med članskimi solisti takoj za Srbom in Rusom. "Zmage na svetovnem prvenstvu, ki jo prireja organizacija IDO, še nisva osvojila in je bil to tudi najin cilj. Lansko leto sva osvojila naslov evropskega prvaka in dobila sva dodaten zagon, saj sva opazila, da sva sposobna osvojiti tudi naslov svetovnega prvaka. Prišla sva do finala in odplesala praktično brezhibno, zato sva vedela, da bova posegla po medalji. Kolena so se nama tresla od vznemirjenja ob razglasitvi in kar težko sva že čakala, da razglasijo zmagovalni par. Ko sva se zavedela, da so poklicali že vse pare razen naju, sva prišla do spoznanja, da je zmaga zares najina in preplavilo naju je neizmerno veselje. V tistem trenutku sva vedela, da je ples najina strast in da želiva nadaljevati po tej poti. Konkurenca je bila kar močna, dva para sta pokazala velik potencial glede na najino znanje, zato sva se zmage tudi toliko bolj veselila. Prijavljenih je bilo, mislim, da 16 parov, kar je za kategorijo electric boogie veliko. Opažam, da se na mednarodnih tekmovanjih ta ples zelo razvija v primerjavi s prejšnjimi leti, kar se pa tiče na domači plesni sceni, se pa razvija počasi. Zahvalila bi se Plesni zvezi Slovenije, ker nama je omogočila nastop, saj je Andraž utrpel dolgoročno poškodbo ramena in komaj uspel sanirati do ep-ja. Še vedno pleše z manjšimi bolečinami in sanira poškodbo. Organizacija tekme je bila v redu in brez pripomb. Dolgoletni trud in vztrajanje se je obrestovalo in izplačalo."
Uspeh je dopolnil Aljaž Rodič iz Kulturno umetniškega društva Superstar s šestim mestom med mladinskimi solisti.
Med hip hop konkurenco je bil vsak finale že pravi uspeh, saj se je med solistkami borilo tudi do 100 plesalk v eni disciplini. Tukaj se verjetno res postavi vprašanje sojenja. Vem pa, da gre za težko nalogo sodnika in za veliko vloga trenerja, da zna plesalec sprejeti takšno ali drugačno odločitev. Slovenci smo tako med solistkami kot med solisti ostali brez finala, čeprav so bili nekateri zelo zelo blizu. Smo pa zato med pari tako med otroci kot med člani videli dva finala in dve peti mesti. Kaja Simrajh in Danaja Ažman iz Plesnega kluba Bolero sta tekmovali med otroki, Nika Bolčič in Monika Veselčič iz Plesnega društva BPS Radovljica pa sta se borili med člani.

Med hip hop malimi skupinami so bili Slovenci med najboljšimi v vseh kategorijah. Med pionirji so se tretjega mesta razveselili Game Over iz Plesnega studia Novo mesto. Šesti so bili plesalci iz Plesnega klub Bolero s skupino Exstra mini. Med mladinci so na petem mestu stali Girls generation prav tako iz Plesnega kluba Bolero. Članska mala skupina The hats iz Plesnega vala Celje pa so za las zgrešili stopničke in pristali na četrtem mestu.

Peta mesta so bila tudi med formacijami namenjena Slovencem, in sicer ponovno plesalcem iz Plesnega kluba Bolero, saj so si tako s formacijo So Good to be bad med otroki kot s formacijo Move Around med mladinci priborili odlično peto mesto. Med mladinskimi formacijami smo v finalu videli tudi formacijo Lets go iz Plesnega kluba M, ki si je priplesala sedmo mesto. Med članskimi formacijami pa so svetovni prvaki postali plesalci iz Športno kulturnega društva Plesni studio Novo mesto s koreografijo Sofly in s tem dokazali, da smo Slovenci najboljši tudi v hip hopu.

Robi Grmek, vodja Športno kulturnega društva plesni studio Novo mesto je zelo ponosen na svojo ekipo plesalcev in trenerjev, med katero spadata tudi koreografa zmagovalnih točk Marko Stamenkovič in Žiga Sotlar. Med drugim je Robi pohvalil tudi organizacijo na svetovnem prvenstvu: "Sama organizacija, če primerjam evropsko prvenstvo v Riminiju, so se v Bochumu organizatorji veliko bolj potrudili. V mislih imam predvsem ozvočenje, garderobe in ostalo ponudbo. Glede konkurence lahko rečem, da je bila večja kot na evropskem prvenstvu, skupine so bile bolj natrenirane in dovršene. Sami rezultati govorijo le to, da smo na pravi poti, da imamo dober trenerski team in da je očitno po toliko letih naš čas. Še posebej smo ponosni, ker gre za naše domače plesalce, ki so bili ustvarjeni pri nas v naši plesni šoli. Nekateri otroci, plesalci so pri meni začeli že v vrtcu, skupaj smo rasli, eksperimentirali. Res gre za nepopisno doživetje, ki ga vsak trener-lastnik plesne šole lahko samo sanja … res NORO!" Novomeščani pa so za piko na i slavili tudi s formacijo Dangerous med člani2, ki se je obarvala srebrno.

Zadnjič ko sem pisal o street dance showu, mi sploh ni uspelo spisati vseh slovenskih finalnih uvrstitev, saj je bilo toliko stopničk in naslovov. Zato si lahko vse rezultate ogledate na www.plesna-zveza.si pod rubriko rezultati. Zdaj pa si lahko vsak sam odgovori na vprašanje, zastavljeno  v začetku članka, saj pri plesu prevečkrat velja, da imajo vsake oči svojega malarja, sam pa si tudi ne smem pljuvati v skledo, vsaj tako pravijo.

View Gallery 7 Photos