V ljubljanski operi in baletu se je že začel ples ljubezni in smrti

Otvoritveni koncert SNG Opere in Baleta Ljubljana, poimenovan Skrivnost ljubezni je večja od skrivnosti smrti, zaznamuje dramski citat Salome, Oskarja Wilda; je povezovalna programska nit nove sezone in izbranih štirih opernih ter dveh baletnih premier pod novim umetniškim vodstvom Roka Rappla – Rocca za operno in Sanje Nešković Peršin za baletno umetnost.

Med odmorom in po prvem delu koncerta je slavnostno zavihralo šest zastav, šestih ljubljanskih premier: Orfej in Evridika, Tristan in Izolda, Saloma, Carmen, Labodje jezero in Deseta hči. Otvoritveni koncert pa je zaznamoval še en novi dogodek, ko so se v odmoru svečano odprla vrata in okna na novo urejenega komornega salona ter so z balkona slavnostno zadonele fanfare Toccate iz Monteverdijeve opere Orfej. Prenovljeni salon je poimenovan Orfejev salon. Ime je dobil po mitološkem pevcu Orfeju, pa ne zavoljo oktobrske operne premiere Orfej in Evridika, ampak predvsem zavoljo legende o Orfeju, ki je z Argonavti priplul po Ljubljanici do velikega jezera (Barja) in pomagal Jazonu pokončati strašnega zmaja, ki že od baroka krasi grb Ljubljane, prav od začetka 20. stoletja pa tudi ljubljanski Zmajski most. V Orfejevem salonu je pianist Milko Lazar zaigral avtorski Klavirski recital, uvod v novo glasbeno-scensko delo Deseta hči, s katero se bo tudi končala gledališka sezona 2014-2015..

Spored prvega dela koncerta je bil posvečen priljubljenim opernim arijam minulih sezon, tudi nekaterim, ki bodo krasile novo sezono v izvedbi opernih solistov, zbora in orkestra pod vodstvom dirigenta Jaroslava Kyzlinka. Pohvalila bi dramaturgijo solističnih izvedb, dramsko obliko  predstavitve izbranih opernih likov, odigranih duetov, medsebojno mimiko v prepletu sicer statičnih pozicij tik pred orkestrom, pa vendar živih gestikulacij nastopajočih solistov svečano odetih v večerne frake: Jože Vidic, Branko Robinšak, Aljaž Farasin, in solistk v koloritu elegantnih večernih toalet: Mojca Bitenc k.g, Elena Dobravec, Martina Zadro in Vlatka Oršanić.

Pod taktirko najbolj plesnega dirigenta (kar sem jih doslej videla), Jaroslava Kyzlinka, je vidno zaživel tudi orkester, ki je bil za spremembo postavljen na odru; saj je v opernih in baletnih uprizoritvah največkrat le slišen oziroma skrit pod odrom. Menim, da bi bilo dobro, da tudi še kak plesalec zaide v opero in doživi čutno dramatiko dirigentovih rok Jaroslava Kyzlinka, kako dihajo in trepetajo z glasbo, ko še prsti zaplešejo in se dlani razpirajo ter stiskajo v pest, njegovi poskoki in stranski nagibi dvigujejo intonacijo ali vzvalovijo s toni. Aplavz se je kar stopnjeval po uvodni uverturi Gluckove opere Orfej in Evridika, ki so ji sledile arije iz oper Seviljski brivec, Carmen, Ples v maskah, Rigoletto, Nabucco/zbor sužnjev, ter navdušeno nagradil zaključek prvega dela koncerta po izvedbi napitnice – Libiamo, Verdijeve Traviate.

V drugem delu so na svoj račun prišli ljubitelji baletne umetnosti in se je orkester pod taktirko Marka Gašperšiča, ki budno sledi izvedbam plesalcev, ponovno znašel na svojem ustaljenem prostoru, pod odrom. V siju odrskih luči sta lirični ljubezenski napoj v sferah nadrealnega zavela baletna solista Tjaša Kmetec in Lukas Zuschlag, duet Tristana in Izolde koreografa nove generacije Dana Datcua in na posnetek avtorske glasbe Saše Kalana. Duet gibalnih skladnosti in omejenih strasti, odmikov in lepljenja dveh teles, dveh pričakovanj in iskanj je v novodobni plesni poetiki in v skladju izvedbe odseval nedosegljivo iluzijo enosti.

Roke gledalcev so se razprle in prvi zvoki aplavza že bili slišni, ko je oder nenadoma zasenčila tema, v novi odrski luči in v nekaj odmevih predhodnega aplavza pa je v svoji klasični liriki zaplesala balerina Nina Noč variacijo iz drugega dejanja Hrestač-božična zgodba, balet Yourija Vámosa na glasbo P. I. Čajkovskega. Ob nenavadno hitrih menjavah, praktično v trenutkih nekaj sekund, je sledilo programsko zaporedje izbranih baletnih variacij. Sprašujem se, čemu nasilni rezi in čemu tako hitenje? Aplavz gledalca ni le nagrada namenjena dobri izvedbi, ampak tudi kratek predah in priprava na naslednji scenski dogodek. No, na koncu programa so vsi nastopajoči, baletni solisti, baletni ansambel skupaj z glasbeniki, le bili nagrajeni, tako kot je treba, in so se prihodi ter pokloni na odru kar nizali in nizali; očitno so si zadovoljni gledalci v povsem zasedenem avditoriju dali duška, tudi končno lahko v fonih aplavza izlili svoje navdušenje.

V plesu Žigolo, dva plesalca iz 2. dejanja Vámosove Coppélie na Montmartru (glasba Léo Delibes) je navdušil trio odličnih plesalcev Kenta Jamamoto, Luka Žiher in Juki Seki. Po enoletni odsotnosti minule sezone sta znova na baletnem odru vzcvetela Rita Pollacchi in Petar Đorčevski v duetu iz 3.dejanja belega baleta Labodje jezero v koreografiji Lynne Charles po L. Ivanovu in M. Petipaju in ob glasbi večnega Čajkovskega.

Baletni del koncerta je zaključen z izvedbo odlomka iz baleta Don Kihot v glasbeni melodiki L. Minkusa, Fantango (Mercedes, Espada) in ob plesnem žaru sončne Španije: Barbare Potokar, Jukia Sekija, Polette Kasza k.g. in Mariše Nač, okronan s solističnim pas de deux – 3. dejanja prezentne izvedbe Ane Klašnje in Kente Jamamotoa; koreografija Irek Muhamedov, po M. Petipaju in A. Gorskem. Bil je to pravzaprav Gala otvoritveni koncert nove sezone v opoju ljubezni in siju izvedbe SNG Opere in Baleta Ljubljana.

View Gallery 10 Photos