Uf, to je pa najtežje vprašanje. Že obrabljen kliše je, da smo na slovenski plesni sceni vsi skregani med seboj, si mečemo polena pod noge, krademo državni denar eden od drugega in podobno. No, kolikor imam jaz dejanskih izkušenj, sem na tej sceni srečala in delala z veliko prijetnimi ljudmi, ki imajo vsak svoja načela, svojo vizijo, svojo pot. Seveda se dogajajo tudi grde in umazane stvari, tega ne moremo zanikati. …
Mislim pa, da je prihodnost v povezovanju in deljenju znanja, izkušenj, prostorov. Ne vem, če nam bo to kdaj zares uspelo z vso našo slovenceljsko zadrtostjo in omejenostjo na svoj lastni prag, ampak ples je le svobodna, inkluzivna umetnost, in prav bi bilo, da v tej absurdni situaciji, ko naša čudovita dežela vse bolj postaja mesto Butale, vsaj umetniki ohranimo nekaj zdrave pameti in humanosti in to tudi pokažemo – skozi projekte, predstave, skozi boj za svoje pravice, skozi organizacijo kvalitetnih workshopov, festivalov, dogodkov (kar nekateri že zelo uspešno počnejo). (je za naš portal razložila svoj pogled na slovensko plesno sceno plesalka in koreografinja Urša Rupnik)
