Gal Trobentar Žagar je mlad baletni plesalec, ki čez nekaj dni potuje na baletni seminar v Dubrovnik. Je namreč prejemnik štipendije, ki mu jo skupaj z organizatorjem Aleksandrom Lukjanovim in Summer Ballet Workshop Croatia podarja naš portal. Naša sodelavka Katja Dobrijevič ga je intervjuvala pred odhodom v južno Dalmacijo.
Zakaj ravno balet, se nisi ukvarjal s kakšnim športom?
Z baletom se ukvarjam od malega, šport mi je manj zanimiv. Balet je osnova za plesno umetnost, določene elemente pa sem povzel iz breakdanca, free styla in neo klasike.
Prvič sem ga videl v zgodnjih otroških letih na televiziji – balet Carmen, v izvedbi Ljubljanske opere in baleta. Tega leta je sestra začela plesati balet pri ga. Saši Stadler, ki mi je dovolila plesati poleg nje, čeprav sem bil star komaj štiri leta in pol. Ob preselitvi v Madrid leta 2005 sem uspešno opravil avdicijo na kraljevi baletni šoli v Madridu – Real Conservatorio Profesional de Danza Mariemma. Dokončna odločitev je bila vpri osmih letih, ko sem opravil avdicijo za predstavo Labodjega jezera na Londonskem nacionalnem baletu, ko so imeli predstavo v Reall theatru v Madridu. Vzdušje velikega odra me je prevzelo in vedel sem, da je ples tisto, kar želim početi celo življenje.
Kateri pedagogi so najbolj vplivali na tvoj stil?
Navdušila me je Saša Stadler, v Real Conservatoriju v Madridu sem imel v petih letih zelo veliko odličnih profesorjev, v Sloveniji gre vsa zahvala Tanji Pavlič, Lane Stranič in Marinki Ribič. Na poletnih baletnih seminarjih sta name vplivala predvsem Anatolij Alexejevitsch Borsow in Maria Haus. Tudi sodelovanje z Opero in baletom Ljubljana pri predstavah Silfida, Don Kihot ter Coppélia na Montmartru mi je širilo moje baletno obzorje.
To pomeni, da imaš tudi plesne idole?
Navdušuje me veliko plesalcev. V ranih letih sem občudoval balerino Sylvie Guillem, v zadnjem času sta pritegnila mojo pozornost Daniil Simkin in Tetsuya Kumakawa. Pomembno se mi zdi, da vsak sledi svojemu posebnemu plesnemu poslanstvu in je seveda ob tem tudi tehnično dovršen.
Pri svojih mladih letih težko dam kakšno oceno. Morda bi si želel samo večji poudarek baletu na našem baletnem konservatoriju, predvsem večje število ur plesa. Če primerjam svoj študij baleta v Madridu s šolanjem v Sloveniji, se zelo razlikujeta. V Madridu sem ves dopoldan plesal, poslušal glasbeno teorijo, vadil stilne, karakterne, moderne plese, balet … od 6 do 8 ur in imel ostale predmete v obliki večerne šole v poznih popoldanskih urah. Po vrnitvi v Slovenijo sem zaradi drugačnega načina šolanja celo dopoldne moral presedeti v klopeh med knjigami in popoldan imel 2 do 3 ure plesa. Dobro bi bilo, da bi tudi na našem konservatoriju imeli fantje in punce ločene ure baleta, saj se tehnike med spoloma razlikujejo, poleg tega bi morali imeti več ur namenjenih skupnemu plesu v parih – Pas de deux. Težava je, ker je premalo fantov, zato je to pri nas neizvedljivo.
Ples me najbolj osrečuje, ob njem pozabim na vse, kar se dogaja okoli mene. Tudi če sem pred tem imel slab dan, če se slabo počutim, ko plešem, pozabim na vse težave in ob koncu plesa sem popolnoma prerojen.
Večinoma časa plešem tudi doma po stanovanju ha, ha, ha. Sam moraš dodatno trenirati in raziskovati, ni nujno, da je to samo klasičen balet, lahko je tudi neoklasika, moderen ali katerikoli drug ples. Vse tehnike pripomorejo k boljšem obvladovanju lastnega telesa.
Katera baletna predstava ti je bila najbolj všeč kot gledalcu in kot plesalcu?
Vse baletne predstave imajo nekaj posebnega, najraje gledam mogočne, energične balet, kot so Don Kihot, Carmen … Navdušil me je tudi ples Les Bourgeois. Kot plesalec uživam v energičnih plesih, vendar rad plešem tudi vse ostale. Tako sem npr. ob dnevu državnosti 2013 plesal na koreografijo Tanje Pavlič na glasbo J. Gregorca Nori malar, št.6, ples, ki je bolj melanholičen.
Pričakujem, da bom pridobil nova znanja, tehnike, spoznal nove ljudi in seveda, da me bo kdo opazil kot plesalca. Vsekakor se obiska Dubrovnika veselim, saj tam še nisem bil in bo to neka nova izkušnja. Komaj čakam, da bom delal z Nino Semizorovo in ostalimi, saj prihajajo iz različnih pomembnih baletnih centrov. Bo navdih za začetek novega šolskega leta.