Prijeten koncert bodočih ljubljanskih balerin in baletnikov

Letna baletna predstava Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana / KGBL je bila več kot prijeten tako baletni kot glasbeni koncertni dogodek,  posvečen plesni in glasbeni zgodovini, času renesanse, baroka in klasike, stekla pa je 30. marca v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma.
V koreografiji Darje Sebastjan je simpatična uvodna skica napovedala vsebino letošnje baletne produkcije, v kateri dva para otrok stikata po stari skrinji in odkrijeta dvorna oblačila. Otroška domišljija zaživi ob novo odkritih nenavadnih lepih oblačilih in tako steče čas dvornega plesa. Na baročno glasbo angleškega skladatelja Jeremiaha Clarkea (1674-1791) so simpatično zaplesali in se elegantno priklanjali David Krisper, Eva Logar, Jošt Martinčič in Nina Slabe. Tako je v stilu prostorskih kompozicij in učnih baletnih korakov ter pozicij, v plesnem skladju diagonal, vrst in rozet, ki rahlo spominjajo na oblike dvornih plesov, stekel prvi del programa baletne šole, ki se je po zahtevnosti izvedbe in postavitve stopnjeval v gradacijah razrednega pouka.

Srednjeveški ples filmskega sodobnika Johna Debneyja (1956) in Renesančni ples mladega angleškega skladatelja, posvečenega resni glasbi, Davida Munrowa (1942-1976) je bila glasbena podlaga za baletni pripravnici v koreografiji Mihaela Žvegliča. Žveglič je svojim učencem 2. razreda namenil srednjeveško glasbo, skladatelja protestantskih hvalnic Michaela Praetoriusa (1571-1621), petemu A razredu pa Koncert anonimnega skladatelja v posvetitev francoskemu kralju Ludviku XIII. (1610-1643). Ludvik XIII. je bil ljubitelj baleta in hkrati tudi dober plesalec, tako kot njegov naslednik, slavni sin Sončni kralj, Ludvik XIV.

Skladatelji renesanse in baroka so največkrat bili tudi koreografi svojih plesnih kompozicij in so večkrat prav po korakih ter osmišljenih prostorskih bravurah skladali glasbo. Zapisovali so potek korakov, postavitev nog, rok in risali prostorske oblike plesnih postavitev skupaj z notnim zapisom.  In ravno zavoljo ohranjenih tovrstnih zgodovinskih zapisov se lahko danes obnavljajo starodavni plesi. In se poučujejo na posebnih akademijah znanih v Italiji, Franciji in Angliji. Eden teh skladateljev, hkrati tudi plesalec, je bil Anglež John Playford (1601-1643). Na njegovo glasbo Picking of Sticks je koreografinja Tanja Pavlič postavila živahno koreografijo za svoje učence četrtega A razreda. Četrtemu B razredu pa je Darja Sebastjan namenila (plesne) Contredanse Ludwiga van Bethovena (1770-1827), medtem ko je njen zaključni šesti razred zavel baletne korake na baročno glasbo Georga Friedericha Händla (1685-1759).

Učiteljica in koreografinja Nada Zorn Herem je učence prvega in tretjega razreda predstavila v plesu na glasbo Serenada št. 6 , klasika Wolfganga Amadeusa Mozarta. Slišala se je tudi glasba italijanskega baročnega skladatelja Antonia Vivaldija (1678- 1703), ki je bila zaobjeta v koreografski postavitvi Vesne Cestnik Tehovnik za učence petega B razreda. Glasbeni čas dvornih plesov se nadaljuje tudi v predstavitvi dijakov srednje baletne šole, vendar in predvsem pričakovano v baletni klasiki zahtevnejših sosledij, visokih skokov, dvigov, plesnih duetov in v baletni romantiki na vrhovih baletnih copat. Plesalci prvega letnika srednje baletne šole Tim Dolinšek, Lara Ekar Grilj, Neja Jeršin, Arnika Matko Juvančič, Sabina Pajmon, Ingrid Tušar, Staša Tušar in Žana Vidmar so v koreografiji Vesne Cestnik Tehovnik zaplesali razigrano in uigrano baletne variacije na glasbo španskega kitarista Gasparja Sanze (1685-1759) La Sfacciata.

Za prvim letnikom je na vrsto prišel drugi letnik v sestavi: Patricija Crnkovič, Eliana Donada, Kristina Taja Grunfeld, Ellena Oballa, Ema Perović, Katja Romšek, Neža Rus, Eva Gabršek in Aleš Škaper. Marinka Ribič je svoje dijake drugega letnika razposajeno uvajala v hitrosti poigravanja dvorne Contradanse na Mozartovo glasbo, za 3B letnik pa namenila elegantni dvorni preplet v stilu menueta in Mozartovega notnega poplesavanja. La Follia italijanskega baročnega glasbenika Arcangela Corellia (1653-1713) je navdihnila koreografa Mateja Selana, da je postavil zahtevnejša ravnotežja plesnih form za 3A letnik. Tretji letnik Srednje baletne šole Ljubljana se je dosledno predstavil v zahtevnih baletnih strukturah, povrh pa je to še najštevilnejši letnik, ki so ga razdelili v dve razredni skupini, nastopili pa so: Maruša Brezavšček, Zala Četina, Eva Gabršek, Julija Lazarevič, Viktorija Šebalj, Rebeka Škrjanc, Gal Trobentar Žagar, Pia Lina Vilar in Filip Viljušić.
Zaključek prvega dela predstave je častno pripadel trem maturantkam, balerinam zaključnega četrtega letnika Srednje baletne šole KGBL, predstavile pa so se v solističnih variacijah izbranih del klasičnega baleta.

Tina Juhant je zavela ples na glasbo danskega skladatelja Edvarda Helsteda (1816-1900), žensko variacijo Cvetličnega festivala v Genzanu  danskega koreografa Augusta Bournovillea (1805-1879). V obleki, ki se je izvila iz stare skrinje, je Tina v brzicah letečega drobljenja korakov , obratov in lahkotnih poskokov zavela prijetno pomladno vzdušje mladosti.

Variacijo Odette iz 2. dejanja Baleta Labodje jezero P. I. Čajkovskega (1840-1893) v koreografiji M. Petipaja je v svojem baletnem solu stilno zaplesala Manca Šlibar.

Pas de deux iz 3. dejanja Labodjega jezera koreografa M. Petipaja je pripravil Matej Selan ob asistenci Lane Stranič Favreliére in Mihaela Žvegliča, pogumno pa zaplesala Mateja Železnik, učenka 4. letnika, skupaj s plesnim partnerjem Filipom Viljušićem – učencem 3. letnika. Izbran odlomek dvorne predstavitve Odile in Princa Sigfrieda, ki ga plešejo profesionalni solisti in ki presega učno težavnost šolske baletne izvedbe, pa čeprav na maturitetni stopnji možnih bodočih baletnih profesionalcev. Lepo se je izšlo, in svoj pas de deux sta Mateja in Filip dobro odplesala in zaključila.
Drugi del programa je bil namenjen plesnim radostim, ko učenci višjih letnikov dobijo možnost zaplesati in zadihati v koreografijah, ki niso le komponiran skupek učnih dosežkov, ampak že nosijo umetniški pridih izpovednosti. Tanja Pavlič je zasnovala sodobni plesni oratorij, na božično hvalnico angleškega skladatelja novodobne klasike Benjamina Brittna (1913-1978),  A ceremonial of carols op.28 (odlomki), vokalno skladbo za soliste in harfo. Zaplesali so dijaki 3. in 4. letnika s solistko Matejo Železnik, pel  ženski del zbora Cor Unum, na harfo zaigrala Jana Vidrih (mentorica Mojca Zlobko Vajgl), dirigentka pa Katarina Pustinek Rakar. Koreografija nosi naslov V uganki (po citatu 1Kor13,12), kjer se je ples zlival s finesami visokih vokalov, zaplapolal pa kot skupek živopisnih utrinkov sodobnega stila, ki čutno sledijo spevnim vsebinam, in je Mateja Železnik v svojih solističnih motivih emotivno zaživela.
Za kratek glasbeni predah med dvema koreografskima strukturama je poskrbel Komorni godalni ansambel KGBL s Pastoralnim variacijam za harfo in godalni orkester, skladatelja Marcela Samuela Rousseaua (1882-1955), pod dirigentsko palico Franca Rizmala; harfa: Petra Gumilar.

In zaključni Veliki finale – Kdo se boji svetlobe se je mojstrsko vil po simfonični glasbi Wolfganga Amadeusa Mozarta: Simfonija št. 30, K.V.202,  v koreografiji Tanje Pavlič in Marinke Ribič, v plesu dijakov srednje baletne šole KGBL in solistke, prvakinje, baleta SNG Opere in baleta Ljubljane Regine Križaj k.g., pod taktirko dirigenta Franza Rizmala in v glasbeni izvedbi komornega orkestra KGBL. Po razigrani Mozartovi partituri je mladost zavela vihravi ples srečanj in razhajanj, svoj ples življenjske veseloigre. V protiutež mladostnemu plesnemu vrvežu pa na sceno stopi eleganca zrelosti, lepota miru in tihožitja, ko solistka Regina Križaj veličastno nastopi v klasičnem baletnem solu subtilne drže in zahtevnega ravnotežja. To je ples Kraljice matere, okoli katere se vse vrti in vre življenje, pa čeprav se je iz polteme počasi odgrinjal v svetlobi odrskega blišča in po zgodbi ameriške avtorice Opal Whiteley (1892-1992) o slepi deklici, ki se je v gozdu srečala s senco ter izgubila strah. Življenjski  motiv srčne lepote je tako spodbudil novo umetniško, predvsem pa koreografsko doživetje.

Zgodil se je prijeten in poučen koncert plesa in glasbe, ki je spodbudno združil pedagoški in umetniški potencial baletnega ter glasbenega oddelka KGBL, se ponovil še naslednji dan, ko se je prebrodila premierna trema in je bila predstava še bolj sproščena.

Ko bi učenci naših šol imeli več možnost izkazovati se v praktičnih oblikah osvojenega znanja, bi bil njihov boj v profesionalnem svetu veliko uspešnejši in ustvarjalno bolj navdahnjen, tem bolj pa bi praksa nadgradila in osvobajala učence baletnega oziroma plesnega šolanja, kar pomeni  več vadbenih ur, primernih in dosegljivih dvoran ter finančno neobremenjenih odrov, in ne le dve produkciji na leto.

View Gallery 11 Photos