Spoznajte Laro Brance, temperamentno študentko Akademije za ples na smeri urban, ki si želi zaplesati na Broadwayu v New Yorku in imeti v občinstvu mami, ki ji je vedno opora in podpora.
Draga Lara, pozdrav na mojem portalu. Nova sezona se je začela intenzivno, kajne. S kakšnimi mislimi se podajaš vanjo?
Lep pozdrav tudi z moje strani. Ja, res je, nova sezona in novo študijsko leto se je zame začelo s polno paro in kot vsako leto, se tudi tega lotevam z veliko žlico. Predvsem me vodi misel, da se delovnim ljudem vse poplača. To je nekako moto, ki ga želim imeti v mislih skozi celo življenje.
No, začeli sva kar zdaj ampak poglejva malo na tvoje plesne začetke, ki so se začeli kako?
Moji plesni začetki v bistvu sežejo nekako v moje tretje ali pa četrto leto, ko me je mama vpisala v balet v lokalno šolo. Ampak sva obe dokaj hitro ugotovili, da to ni zame. Vsi ostali otroci so bili pri miru, poslušni in predvsem manj all over the place (če se lahko tako izrazim), kot jaz. Sem se pa potem zaradi tega zelo našla v komerciali, tako da je vse za nekaj dobro.
Kdaj pa si ugotovila, da želiš ples tudi študirati in ne samo plesati?
Se mi zdi, da sem to vedela že kar zgodaj, potem pa ko je prišel čas ko sem se morala odločit za faks in naletela na možnost AMEU sem nekako iz prve vedela, da bo to – to. Ker me iskreno, do zdaj, še nobena stvar ni tako navdihovala in izpopoljnjevala kot me ples. Tudi mislim, da sem se zelo prav odločila.
Si še zelo mlada, a zelo resno pristopaš k plesnim obveznostim. Kaj te najbolj veseli na Akademiji za ples, nad čim si navdušena in mogoče tudi nad čim malo manj hehehe?
Hmm dobro vprašanje, najbolj sem zagotovo navdušena nad trenerskim kadrom. Ana Vodišek (vodja našega urban oddelka) res vsako leto poskrbi, da dobimo zelo dobre trenerje, vsakega za svoj stil, kar se mi zdi koristno, ker lahko od vsakega vzameš nekaj. Vsak ti preda svoje znanje ali drugačen pogled na gibanje in lahko to vzameš in narediš nekaj čisto svojega. In to je čarobno, to je čar plesa. Si pa v prihodnje za akademijo želim predvsem lastnih prostorov, da bodo imele nove generacije ‘more room to create’. Upam, da se bodo programi toliko razširili, da napolnimo dvorane in skozi ples povežemo čim več ljudi. Prav tako mislim, da bo medpredmetno povezovanje okrepilo naše plesno znanje in naše osebne vezi. To je nekaj na čimer temelji letošnji predmetnik – da smeri (Urban, Jazz, Contempo) nismo vedno ločeni, ampak se prepletamo pri predmetih kot so Physical preparation, Contemporary techniques, Preventive medicine in podobni.
Se je zaradi študija spremenil tvoj pogled na tvoje telo, na tvoj gib?
Zagotovo se mi je spremenil pogled na moje telo v smislu zmogljivosti. Ko imaš vsak dan intenzivne treninge od 9.oo do 16.oo, popoldan še zunanji classi, domov prideš pozno zvečer in nasledni dan spet ponoviš, ugotoviš kaj vse tvoje telo dela zate. In da je regeneracija nujno potrebna, če hočeš nadaljevati s takim tempom življenja. Zato zdaj poskušam (ne gre mi še izvrstno, se pa trudim) čim več časa posvetiti svojemu telesu in poslušati kaj rabi – naj bo to več spanca, boljša prehrana, ice baths, valčkanje pred spanjem…
Je mogoče hip hop tisti gib na katerega prisegaš?
Hip hop pravzaprav ni gib, je kultura in je ‘a legacy, because it goes deeper than just dance‘. Čisti hip hop izvira iz uličnega stila življenja, iz res res težkih pogojev. In to je nekaj kar si jaz in verjetno večina Slovencev sploh ne zna predstavljati. Zato jaz nekako nikoli nisem čutila popolne pripadnosti hip hop community. Sama sem se nekako vedno bolj obračala proti komerciali, plesu v petkah, jazz tehniki, stvarem, ki so ustvarjene za oder, ustvarjene ‘to entertain people’. Zame ni boljšega občutka kot tisti, tik preden stopim na oder, make-up je narejen, frizura tudi, obute imam visoke pete in oblečen bleščeč kostum in vem, da lahko grem sproščena na oder ‘and have some fun’.
In resno sodeluješ pri oblikovanju skupine Divine, ki pa se bo ukvarjala s čim?
Divine je skupina Katje Jakš, ona je vodja in glavna koreografinja. Jaz se v tem smislu ukvarjam samo s plesanjem na odrih, pomagam s koreografijami, sem Katjina desna roka in tu pa tam pomagam z administrativnimi deli. Gre za skupino namenjeno odrskemu nastopanju, snemanju spotov in podobno. Princip je preprost, Katjo kontaktirajo ponudniki eventov, nastopov ali snemanj, ona nabere ekipo, skupaj ustvarimo koncept in koreografije.
Imaš kakšnega plesalca ali pa koreografa/pedagoga, ki ga posebej občuduješ?
Oh, ogromno. Če gledava Slovenijo, mi je največja inspiracija v show biznisu zagotovo Miha Krušič. Je izjemno podjeten, načelen, drži se tega kar reče in še dober človek je. Mislim, komu ne bi bila to inspiracija. V čast mi je delati zanj, ker vedno naučim kaj novega in od vsakega projekta odnesem več. Če pa gledava še malo širše pa mi je inspiracija Klaudia Antos, ona je prvotno iz Poljske, ampak zdaj živi in dela v Ameriki. Nastopa za Chrisa Browna, Jlo, Rihanno in druge velike zvezde. Je totalna poosebitev odrske plesalke – dolgi lasje, fizično pripravljeno telo, močni in ekspozivni gibi. I am inspired haha.
Kako pa najdeš svojo osebnost v koreografiji, ki jo je ustvaril nekdo drug?
Osebno nisem nikoli imela težav s tem, se mi zdi, da v vsako koreografijo dam kanček sebe. Razen kadar gre za odrske točke je res zaželjeno, da smo plesalci čim bolj usklajeni in enotni, ampak seveda vsak ima nekaj svojega. Ples je oblika izražanja, zato je bistveno, da je v vsaki koreografiji nekaj personaliziranega. Ravno zato tudi menim, da je treniranje freestyla ključno za plesni napredek.
Kam naj te odpelje življenje? Je to plesna pot ali tudi kakšna druga?
Zagotovo plesna. Jaz si želim plesati, želim biti profesionalna plesalka, želim služit od plesa, želim pripovedovati zgodbe skozi ples, želim nasmejati ljudi skozi ples, želim, da ljudje nekaj čutijo, ko me gledajo plesat. Vse kar pride s plesom, i want it.
Kaj vse te še zanima v življenju?
Zanima me modelstvo, torej biti model za znamke, bodisi oblačil, nakita… To je nekaj kar mi je že dolgo všeč in sem lahko samo hvaležna, da sem lahko delala za znamke kot so SWY in Just a corpse. Modelstvo mi predstavlja še neko drugo stran moje identitite, pred kamero pa mi je vedno bilo domače in zato takšne stvari z veseljem delam.
Kaj počneš kadar ne plešeš? Čemu namenjaš proste trenutke?
Če sem čisto iskrena ob vseh obveznostih zelo malo časo ostane za druge stvari, ampak nek dober balance je zelo pomemben. Inspirira me umetnost kot taka, zelo rada rišem, zelo rada poslušam glasbo, ne da bi nanjo nujno plesala ali koreografirala. Zelo rada sem z ljudmi, ki jih imam iskreno rada in skrbijo zame. Zdaj ko sem malo starejša znam to tudi bolj cenit.
Kaj je tvoj največji cilj za naslednjih nekaj let?
Pravijo, da nekaterih stvari ne smeš povedati na glas, drugače se ne uresniči, tako, da bom tole zadržala zase in še naprej trdo delala, da se uresniči.
Po čem pa meniš si prepoznavna?
Uff, kaj pa vem. Pomoje po naklonjenosti številki 1111, kar imam tudi tetovirano na roki. Se mi zdi, da je to ena tistih stvari, ki si jo ljudje pri meni vedno zapomnijo. To ali pa gumica za lase, ki jo nosim previsoko na roki haha.
En moto si že omenila, imaš še kakšnega na zalogi, ki te vodi skozi življenje?
Imam jih veliko, ampak zadnje čase si vedno ponavljam naslednje: Through Gods power, for Gods purpose in This is your movie, because no one could play you.
Če bi lahko čez deset let plesala kjerkoli na svetu, kje bi bila in kaj bi plesala?
Oh, no to je ena tistih stvari, ki so tako velike, da si jih sploh ne upaš povedati na glas, pa bom zdaj, da sama sebe držim za besedo. Na Broadwayu v New Yorku si želim nastopati in imeti v občinstvu mojo mami, ki me podpira na vsakem koraku in me je prenašala tudi kadar ni bilo lahko, in ljudi, ki niso obupali nad mano. To si želim. No, sem kar mal zajokala.
Tradicionalno Paradino vprašanje pa je: Zakaj plesati?
Plesati zato, ker ples osrečuje plesalce in gledalce. Plesati zato, ker lahko s plesom poveš toliko zgodb in se dotakneš toliko ljudi. Plesati zato, ker je življenje prekratko, da ne bi.
Hvala za tvoje misli in uspešno v vseh tvojih načrtih. In se veselimo tudi tvojega intervjuja v oddaji Parada plesa, ki bo na sporedu v nedeljo, 8.11. ob 18.45 na TV3.